zakǫ̑nəc -nca, m. der Ehegenoss, der Ehetheil (Mann oder Weib), Mur.; zakonci, die Eheleute, Mur., Cig., Jan., Danj. (Posv. p.); zakonca, das Ehepaar, Svet. (Rok.), LjZv., C.; oba zakonca, Nov.; novi z., der Neuvermählte, SlN.; — tudi: zákonəc. 



Vir: Slovensko-nemški slovar - Maks Pleteršnik

Komentiraj slovarski sestavek