zalápiti -lȃpim, vb. pf. 1) packen, ergreifen: z. koga, Fr.-C.; — 2) ersticken, Slom.-C.; posvetne slasti jih mikajo, božjo besedo zalapijo, nič nima sadu, Ravn. 



Vir: Slovensko-nemški slovar - Maks Pleteršnik

Komentiraj slovarski sestavek