zalétẹł -ẹ́la, m. der gleich zufährt, ein unüberlegt handelnder Mensch, der Voreilige, der Schussbartel, Mur., Cig., Jan., C.; z. peč podere, Npreg.-Cig.; pa bo naj kakor golob kdo nedolžen, zraven pa zaletel, sebi in drugim bo škodoval, Ravn.; ni bil zaletel, ki hoče danes vse, jutri nič, Cv.
Dostopnost
Dostopnost