zapodíti -ím, 1) vb. pf. verjagen, fortjagen; z. koga kam; z. tuje svinje; z. koga od hiše kakor psa; — z. v beg, in die Flucht schlagen, Cig., Jan., nk.; — z. se v koga, v kaj, auf jemanden, etwas losstürzen, Cig.; z. se za kom, jemandem nachstürzen, Kr.-M.; — zapojen je = govori tako naglo, kakor bi ga kdo podil, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); — 2) schleudern: kamen z., z. komu kaj pred noge.