zaréči -réčem, vb. pf. 1) versagen, abschlagen: vse so mu zarekli, česar je prosil, Mur.; — 2) = zagovoriti: zarečen, verzaubert, Bes.; — 3) z. se, betheuern, Cig., M.; geloben, Mur., Cig., C.; saj nisem se zarekel, da bom molčal, Z.; zarekel se je, da ne bo več igral, Cig.; moraš se zareči, da ne boš pravila drugim, LjZv.; — z se česa, etwas abschwören, C.; — 4) z. se, fehlreden, sich verreden: zarekel sem se, Cig.; nav. zareklo se mi je, ich habe mich verredet, versprochen.
Dostopnost
Dostopnost