zasẹ́danje n. 1) das Aufsitzen: z. konja, M.; — z. sedežev, das Einnehmen der Sitze, M.; — 2) das Nachstellen, M., C., kajk.-Valj. (Rad); kako bi mogel temu razbojniškemu zasedanju uteči? Krelj; — 3) (po hs.) die Session, nk. 



Vir: Slovensko-nemški slovar - Maks Pleteršnik

Komentiraj slovarski sestavek