zasvẹ́titi -im, vb. pf. 1) zu leuchten anfangen; zasvetila je zvezda na nebu, Cig.; zora je zasvetila, Ščav.-Pjk. (Črt.); — 2) z. se, zu glänzen anfangen; lice se mu je zasvetilo od veselja; — erglänzen, aufglänzen, aufblitzen; nekaj se je zasvetilo v daljavi; — zdaj se mu je še le zasvetilo, jetzt gieng ihm erst ein Licht auf, Cig.
Dostopnost
Dostopnost