zgodíti -ím, vb. pf. 1) treffen: v čelo koga z., vzhŠt.-C.; — antreffen: smrt me zgodi, C.; — errathen, C., Prip.-Mik.; — 2) z. se, eintreffen; kar je prerokoval, to se je tudi zgodilo; — geschehen, sich ereignen; nič hudega se ti ne bo zgodilo; nesreča se je zgodila; naj se zgodi, kar koli; kar se ne zgodi, to se ne zve; zgodi se volja tvoja!