žerẹ́ti -ím, vb. impf. 1) = žareti: glühen, Cig.; Kupec zdaj po matere gre Z lanci prežerečimi, Npes.-Vraz; — 2) einen beißenden, brennenden Geschmack haben, Jan., Mik.; po grlu mi žeri, Z.; — brennen: dim žeri v očesu, Cig.; pogl. žareti 2). 



Vir: Slovensko-nemški slovar - Maks Pleteršnik

Komentiraj slovarski sestavek