žívəc -vca, m. 1) ein lebendes Wesen, v uganki: živec mrtveca vleče, mrtvec kriči, a živec molči (zvonar, zvon), GBrda-Erj. (Torb.); — 2) ein harter Mauerstein, bes. der Kies, Habd.-Mik., Hal.-C.; — der Feldspat, Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Min.); — 3) der Nerv, Cig., Jan., Cig. (T.); gibni ž., der Bewegungsnerv, očutni ž., der Empfindungsnerv, vidni, slušni, okusni, vonjalni ž., der Gesichts-, Gehörs-, Geschmacks-, Geruchsnerv, obhodni ž., der herumschweifende Nerv (nervus vagus), raztrojeni ž., der dreigetheilte Nerv, dovodni ž., der zuleitende Nerv, Erj. (Som., Ž.); — do živca (= do živega) komu priti, BlKr.; premlatiti koga do živca, Jurč.
Dostopnost
Dostopnost