dislokacíjski -a -o adj
Angl.: dislocation
Nem.: Versetzungs...
dislokacijska črta črta, ki predstavlja rob vrinjene kristalne ravnine pri robni dislokaciji ali rob zdrselega dela kristala pri vijačni dislokaciji, kjer so se pri drsenju premikale atomske ravnine drsečega se dela pravokotno na smer drsenja kot po vijačnici
Angl.: dislocation line
Nem.: Versetzungslinie f
dislokacijska petlja, sin. dislokacijska zanka zaključena krivulja, ki loči premaknjeni ali deformirani del kristala od nepremaknjenega ali nedeformiranega in sestoji iz mešanice robnih in vijačnih dislokacij
Angl.: dislocation loop
Nem.: Versetzungsschleife f
dislokacijski prag
Angl.: jog
Nem.: Versetzungsschwelle f, Versetzungssprung m
dislokacijski vozel
Angl.: dislocation node, dislocation tangle
Nem.: Versetzungsknoten m, Versetzungsknäuel n
Glej:
→ dislokácija