ferít -a m
● a a MET. kristali čistega železa, aa MET. trdna raztopina elementov v železu z raztopljenim ogljikom, ki kristalizira kot čisto železo
Angl.: ferrite
Nem.: Ferrit m
prosti ferit kot samostojna faza, ki ni v perlitu
Angl.: free ferrite
Nem.: freier Ferrit
● b KEM. spojina kovinskih oksidov z Fe2O3
Angl.: ferrite
Nem.: Ferrit m
močnomagnetni feriti pl
Angl.: hard ferrites pl
Nem.: hartmagnetische Ferrite pl
Glej:
→ ferítni