odklòn -ôna m
● b odstopanje od prvotne smeri, ko nova smer s prvotno tvori določen kot, b odklon žarkov, bb odklon kazalca, bbb MAT. odklon od smeri, sin. deviacija
Angl.: b deflection , bb deflection , bbb deviation
Nem.: b Ablenkung f, bb Ausschlag m, bbb Abweichung f
odklon curka
Angl.: beam deflection
Nem.: Strahlablenkung f
odklon kazalca
Angl.: deflection of the pointer
Nem.: Zeiger-ausschlag m
odklon na zaslonu v obliki konice, npr. pri Braunovi elektronki
Angl.: pip
Nem.: Höcker m
Glej:
→ odklánjati