ogljík -a KEM. 
Angl.: carbon   
Nem.: Kohlenstoff m   


diamantu podobni ogljik, sin. diamantasti ogljik  ena od sedmih oblik ogljika, ki ima nekatere edinstvene lastnosti diamanta in se uporablja za zelo tanke kritne plasti reda velikosti nekaj nm 
Angl.: diamond-like carbon   
Nem.: diamantartiges Kohlenstoff    
 


razkrojni ogljik 
Angl.: dissociation carbon, gas carbon   
Nem.: Spaltkohlenstoff m   
 


trdni ogljik 
Angl.: solid carbon   
Nem.: fester Kohlenstoff    
 


vezani ogljik 
Angl.: combined carbon   
Nem.: gebundener Kohlenstoff    
 


vsebujoč ogljik, sin. ogljikovit   

znižek ogljika 
Angl.: carbon drop   
Nem.: Kohlenstoffabnahme f   
 


Glej:
ogljíkov 
ogljíčni 
ogljíčiti 
ogljíčenje 
ogljikovíti  



Vir: Tehniški metalurški slovar - dr. Andrej Paulin

Komentiraj slovarski sestavek