ogljík -a m KEM. C
Angl.: carbon
Nem.: Kohlenstoff m
diamantu podobni ogljik, sin. diamantasti ogljik ena od sedmih oblik ogljika, ki ima nekatere edinstvene lastnosti diamanta in se uporablja za zelo tanke kritne plasti reda velikosti nekaj nm
Angl.: diamond-like carbon
Nem.: diamantartiges Kohlenstoff
razkrojni ogljik
Angl.: dissociation carbon, gas carbon
Nem.: Spaltkohlenstoff m
trdni ogljik
Angl.: solid carbon
Nem.: fester Kohlenstoff
vezani ogljik
Angl.: combined carbon
Nem.: gebundener Kohlenstoff
vsebujoč ogljik, sin. ogljikovit
znižek ogljika
Angl.: carbon drop
Nem.: Kohlenstoffabnahme f
Glej:
→ ogljíkov
→ ogljíčni
→ ogljíčiti
→ ogljíčenje
→ ogljikovíti