rób -ú m
● a črta, ki omejuje ploskev
Angl.: edge
Nem.: a Rand m, aa Kante f: beim Blech
poševno odrezan rob
Angl.: beveled edge
Nem.: Winkelrand m, Fase f
razpokan rob npr. pločevine
Angl.: cracked edge
Nem.: rissige Kante
rob pločevine
Angl.: plate edge
Nem.: Blechkante f
stiskalnica za upogibanje roba pločevine, sin. upogibalna stiskalnica za pločevinske robove
Angl.: plate-edge bending press
Nem.: Blechkantenbiegepresse f
tesnilni rob
Angl.: jointing edge
Nem.: Kleberand m
LIV. vtisnjen rob napaka forme, jedra, sin. odkrušen rob, stlačena forma, stlačeno jedro
Angl.: crush
Nem.: Zerdrücken der Form
● b zunanji pas, pas ob robu
Angl.: rim
Nem.: Randzone f
ŽEL. zunanji rob ingota
Angl.: outer rim of ingot
Nem.: äußere Randzone des Blocks
● c TP. obrobek pri kovanju > obrobek
● d TP. greben > greben
zavaljan rob valjarniška napaka > zavaljan greben, zavaljana guba
Angl.: seam
Nem.: Überwalzung f
Glej:
→ róbni
→ róbiti
→ róbljenje
→ robílni
→ robílnik