vrtínčenje -a n
● a proces, kjer se fluid vrtinči
Angl.: fluidization sin. dense-phase fluidization
Nem.: Fluidisierung f, Wirblung f
bruhajoče vrtinčenje vrtinčenje, pri katerem se v sredini plasti ustvari kanal, po katerem teče fluid z majhno koncentracijo trdnih delcev in vrh plasti ima videz bruhajočega vrelca
Angl.: spouted bed
Nem.: Sprudelwirbelschicht f
homogeno vrtinčenje zvrtinčena plast je homogena
Angl.: particulate fluidization
Nem.: homogene Wirbelschicht
kipeče vrtinčenje vrtinčenje, pri katerem potujejo skozi plast plinski mehurji, ki se na površini plasti razpočijo
Angl.: aggregative fluidization
Nem.: inhomogene Wirbelschicht
mehurjasto vrtinčenje skozi zvrtinčeno plast potujejo plinski mehurji
Angl.: bubbling bed
Nem.: blasenbildende Wirbelschicht, Blasenbett n, Blasenschicht f
valujoče vrtinčenje vrtinčenje, pri katerem potujejo navzgor po reaktorju izmenične vzporedne plasti trdnih delcev in plina, pri čemer se pojavi nihanje tlačne razlike v plasti
Angl.: slugging bed
Nem.: stoßende Wirbelschicht
začetek vrtinčenja tista hitrost fluida, ki predstavlja prehod iz nasutega v zvrtinčeno stanje
Angl.: on-set of fludization: point of incipient fluidization
Nem.: Wirbelpunkt m
● b nastajanje vrtincev
Angl.: eddying, whirling
Nem.: Wirbeln n
Glej:
→ vrtínčiti (se)