Evropski visokošolski prostor
(en) European Higher Education Area
(de) Europäischer Hochschulraum
Evropski visokošolski prostor je cilj, na katerega meri {UxF0E0} bolonjski proces in ki naj bi bil v državah, ki so se priključile procesu, uresničen do leta 2010. Zamisel EVP izhaja iz akademskih, kulturnih, jezikovnih, zgodovinskih in drugih raznolikosti evropskih visokošolskih sistemov ter to raznolikost razume kot prednost v razvoju »na znanju utemeljene družbe«. splošno {uxf0e0} ogrodje kvalifikacij, skupni evropski standardi in smernice za {uxf0e0} zagotavljanje kakovosti v visokem šolstvu ter priznavanje kvalifikacij in krajših obdobij študija ({uxf0e0} lizbonska konvencija o priznavanju) so glavne značilnosti nastajajoče strukture evp, njegova podlaga pa so načela kakovosti in transparentnosti izobraževalnih sistemov v povezavi z načelom javne odgovornosti za visoko šolstvo. v okviru nastajajočega evp se postopoma oblikujejo še druge »razsežnosti«, npr. t.im. {uxf0e0} zunanja razsežnost, pri kateri se opozarja na potrebo po mednarodnem sodelovanju in odprtosti do visokega šolstva v drugih svetovnih regijah, ter {uxf0e0} {uxf0e0} socialna razsežnost, ki opozarja na socialno problematiko študirajočih v sodobnem času. evp bo zgrajen vzdolž sistema treh ciklov oz. stopenj študija, vsaka med njimi pa naj bi udeležencem zagotavljala zaposljivost ter možnost za prehod na višjo stopnjo in nadaljnje izobraževanje, pa tudi pripravo na aktivno življenje v demokratični družbi ({uxf0e0} državljanska vzgoja) ter omogočanje osebnega razvoja. med temeljnimi značilnostmi evp je tudi priznavanje pomena avtonomije visokošolskih ustanov ter poudarek, namenjen raziskovalni in inovativni vlogi visokošolskih ustanov v modernih družbah. zamisel evp je treba razlikovati od t.im. {uxf0e0} evropskega raziskovalnega prostora, ki nastaja na iniciativo evropske komisije; vzpostavljanje obeh »prostorov« je do določene mere sicer koordinirano, vendar praviloma le za članice eu.
Dostopnost
Dostopnost