Univerza
(en) University
(de) Universität
Univerza – pojem se je razvil iz latinskega izraza universitas magistrorum et scholarium, ki na kratko pomeni “skupnost učiteljev in učenjakov”, s tem pa se je vsaj posredno navezoval na antične tradicije Platonove akademije. Tudi v kasnejšem razvoju obstaja pogosto vidna konceptualna povezanost med pojmoma “univerza” in “akademija”, čeprav sta vseskozi označevala različne ustanove, med katerimi so se pojavljali tudi konflikti. Z univerzo danes na splošno povsod v svetu razumejo evropsko tradicijo visokih šol, čeprav ni mogoče zaobiti neevropskih tradicij na tem področju. Obstaja veliko (utemeljenih) polemik o “prvi” evropski univerzi, a v splošnem se je uveljavilo prepričanje, da jo je treba iskati med Bologno in Parizom ob koncu 11. in v začetku 12. stoletja, podlago zanj pa daje takrat pridobljena pravica do podeljevanja akademskih naslovov (oz. stopenj; diplom). Zgodovina evropske univerze je burna in pisana; v znatni meri je povezana s problematiko svobode poučevanja in raziskovanja ter avtonomije univerze. Na začetku šestnajstega stoletja je bilo v Evropi okrog 50 univerz; tudi njih pa se politični in religiozni konflikti tistih časov niso izognili, kar je prispevalo, da je kasneje njihov ugled postopoma upadal. Za razsvetljenca Voltaira so bile to le še »s sholasticizmom omejene ustanove«. dogodki, povezani s fracosko revolucijo in napoleonskimi vojnami so temeljito spremenili geografijo evropskih univerz: leta 1789 jih je bilo 143, leta 1815 pa le še 83. vendar pa je prav prva polovica devetnajstega stoletja čas novega vzpona prenovljenih konceptov universe: na eni strani francoskega, “profesionalnega”, in na drugi strani nemškega, “znanstvenega”, ki je tesno povezan z imenom wilhelma von humboldta. od devetnajstega stoletja dalje so se univerze pričele pojavljati tudi izven evrope, zlasti hitro v zda, pa tudi v nekdanjih evropskih kolonijah. v nadaljnjem razvoju so te univerze pogosto pričele dobivati precej specifične značilnosti, tako smo bili v dvajsetem stoletju že priča močno raznorodnim univerzitetnim tradicijam v različnih nacionalnih oz. kulturnih okoljih. tudi danes ima v različnih jezikovnih in kulturnih kontekstih beseda “univerza” lahko precej različne pomene, na področju izobraževanja pa jo praviloma razumemo kot ustanovo, v kateri se prepletata visokošolsko izobraževanje na dodiplomski in podiplomski ravni ter izvirno znanstveno raziskovanje (ki sicer ni značilno za neuniverzitetne visokošolske ustanove) in ki podeljuje akademske stopnje, še zlasti doktorat znanosti. ena izmed značilnosti razvoja univerz v najnovejem času je zlasti njihova internacionalizacija in prizadevanja po komplementarnosti in konvergentnosti sistemov visokošolskega izobraževanja nasploh. izraz tega je tudi{uxf0e0} bolonjski proces.
Dostopnost
Dostopnost