Waldorfska pedagogika
(en) Waldorf pedagogy
(de) Waldorfspädagogik
Je vzgojni koncept, ki ga je v začetku 20. stoletja utemeljil Rudolf Steiner; razširil se je v vrtce in šole. Zasnovan je na avtorjevem antropozofskem razumevanju človeka v njegovi trojni naravi - telesa, duše in duha ter njegovi periodizaciji človekovega razvoja - na razvoj fizičnega, eteričnega in astralnega telesa ter zavestnega jaza. Naloga vzgoje, je da človeku pomaga izpolniti njegovo edinstveno usodo; njen splošni cilj je celovito razvita, svobodna in moralna oseba. Načela waldorfskih vrtcev so: vzgoja naj bo usklajena z otrokovim razvojem; predšolsko obdobje je senzorna faza, faza eksperimentiranja in posnemanja; vzgojitelj naj ne prehiteva otrokovega razvoja, zlasti ne kognitivnega; formalnega poučevanja, učenja branja, pisanja, računanja ni; učenje z didaktični igračami, slikovnim materialom in televizijskimi podobami je nezaželeno; ; materiali otrok naj bodo stvarni, predmeti pa enostavni, da spodbujajo domišljijo; predšolski otroci se učijo predvsem s posnemanje tega, kar delajo odrasli; otrokova igra najde najmočnejše doživetje v naravnem posnemanju vsega, kar odrasli delajo; vzgojitelj naj omogoči otroku, da svet dojema z več čutili in da se izrazi na več načinov; vsebino učnega načrta določa izmenjavanje letnih časov ter drugi elementi, ki se ponavljajo in zagotavljajo ritem.
Dostopnost
Dostopnost