skupinska učna oblika
(en) group work
(de) Gruppenarbeit
Pouk v skupinski učni obliki poteka takrat, ko učitelj znotraj večje skupine (običajno oddelka) za različno časovno obdobje (običajno za krajši čas) oblikuje manjše podskupine (3-6) učencev, ki samostojno izvajajo določene učne naloge (na različnih etapah učnega procesa) in o rezultatih ter poteku dela seznanjajo učitelja ter sošolce. Skupinsko delo predstavlja proces medsebojnega sodelovanja učencev, ki je usmerjen v uresničevanje skupnih ciljev skupine. V skupinski učni obliki so učenci - glede na odnose med dejavniki pouka v didaktičnem trikotniku - z učiteljem in učenci drugih skupin večinoma v posrednem odnosu, medtem ko so z učno snovjo ter z ostalimi sošolci znotraj skupine v neposrednem odnosu. Tak način dela ima pomembno vlogo pri uresničevanju izobraževalnih kot tudi vzgojnih ciljev pouka, saj učenci z lastno neposredno aktivnostjo pridobivajo znanje in si razvijajo sposobnosti. Učenci si lahko ob dobro vodenem načinu dela pridobivajo številne socialne in komunikacijske spretnosti, navajajo se na skupno načrtovanje, delitev dela, razvijajo si strpnost, samozaupanje, spoštovanje različnosti, odgovornost, pridobivajo si spretnosti učenja…. Prednosti skupinskega učne oblike v obliki sodelovalnega ali kooperativnega učenja, zlasti iz vzgojnega vidika, je izpostavil že Makarenko. Pomanjkljivosti takega načina dela so neekonomičnost, učenci, zlasti mlajši ali šibkejši lahko tavajo pri delu, težko izločajo bistvo, pojavi se lahko neiznajdljivost in nestrpnost. Tudi v tako organiziranem delu je učiteljeva vloga še vedno izjemno pomembna in sicer tako skrbna priprava glede vsebinskih zadolžitev kot premislek o organizaciji dela in sestavi skupine.
Vir: Tomič, A. (2003). Izbrana poglavja iz didaktike. Ljubljana: UL, Filozofska fakulteta, Center za pedagoško izobraževanje. Blažič, M., Ivanuš Grmek, M., Kramar, M., Strmčnik, F. (2003). Didaktika. Novo mesto: Visokošolsko središče. Poljak, V. (1974). Didaktika. Ljubljana: Državna založba Slovenije.