učiteljev profesionalni razvoj
(en)
(de)
proces signifikantnega in vseživljenjskega, izkustvenega učenja, pri katerem učitelji razvijajo (osmišljajo) svoja pojmovanja in spreminjajo svojo prakso poučevanja; gre za proces, ki vključuje učiteljevo osebnostno, poklicno in socialno dimenzijo in pomeni učiteljevo napredovanje v smeri kritičnega, neodvisnega, odgovornega odločanja in ravnanja. O učiteljevem profesionalnem razvoju lahko govorimo v širšem in ožjem pomenu. V širšem pomenu učiteljev profesionalni razvoj začenja z vstopom v proces izobraževanja in konča z upokojitvijo oziroma opustitvijo poklica. V ožjem pomenu pa je učiteljev poklicni razvoj omejen na poučevanje oziro¬ma na tista kritična obdobja, v katerih se posameznik - zaradi različnih razlo¬gov, od kritičnih dogodkov v poklicu ali družini do udeležbe v izobraževanju - v resnici razvija in napreduje. Dozdajšnje raziskovanje učiteljevega profesionalnega razvoja večinoma osvetljuje posamezne vidike poklicnega razvoja iz različnih izhodišč, npr. spreminjanje učiteljevega razmišljanja, naklonjenosti in odprtosti za spreminjanje svoje prakse, ali kognitivni okvir razvoja od novinca do eksperta. Nekateri raziskovalci izhajajo iz osebnostnega razvoja posa¬meznika, drugi iz izzivov okolja in modela izkustvenega učenja. Nekateri modeli bolj osvetljujejo posamezne dejavnike profesionalnega razvoja, drugi se bolj osredotočajo na kontekst poklicnega delovanja ali možnosti napredovanja. Večina faznih modelov poskuša slediti časovni dimenziji, vendar je pri tem pogosto poudarjen kvantitativni vidik, npr. število službenih let, medtem ko ostane ob strani kakovost izkušenj, ki pomeni verodo¬stojnejšo podlago za določanje in napovedovanje poklicnega razvoja.
Vir: Valenčič Zuljan, M. (1999). Kognitivni model poklicnega razvoja študentov bodočih učiteljev razrednega pouka. Doktorska disertacija. Filozofska fakulteta, Oddelek za pedagogiko, Ljubljana.