učenec kot dejavnik pouka

(en) pupil as an agent of lessons
(de) Schüler als der Erreger des Unterrichts

V didaktičnem smislu je učenec eden izmed dejavnikov pouka, ki je v didaktičnem trikotniku v posrednem ali neposrednem razmerju z ostalimi dejavniki pouka – učiteljem in učno vsebino (ter ostalimi učenci v skupini). Učenec se v učnem procesu s sistematičnim poučevanjem in samostojnim učenjem vzgaja in izobražuje, se osebnostno spreminja in oblikuje. Med učenci obstajajo različne vrste učnih razlik: medspolne učne razlike,starostne učne razlike, telesno-zdravstvene učne razlike, duševne učne razlike, ki se nadalje delijo na informativno-materialne, formativno-funkcionalne, motivacijsko-emocionalne in razlike v učnem tempu. Za kakovost pouka in učenčevega znanja je izjemno pomembno, da je učitelj usposobljen za prepoznavanje razlik med učenci in za ustrezno prilagajanje pouka v smislu izvajanja didaktičnega načela učne diferenciacije in individualizacije.

Vir: Strmčnik, F. (1987). Sodobna šola v luči učne diferenciacije in individualizacije. Ljubljana: Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije.



Vir: Terminološki slovar vzgoje in izobraževanja - Projekt "Terminološki slovar vzgoje in izobraževanja", 2008-2009, Agencija za raziskovanje RS

Komentiraj slovarski sestavek