operativni učni cilji
(en) operative learning objectives
(de) operative Lernziele
So učni cilji na najvišji stopnji konkretnosti, ki določajo konkretne vzgojno-izobraževalne aktivnosti in jih vodijo do rezultatov. Zagovarjala jih učno ciljna, zlasti behavioristična teorija.
Za operativne učne cilje je značilno, da so: vsebina, procesi in ravnanje opisani v konkretni enopomenski obliki, procesi in rezultati pouka predvideni in preverljivi s pričakovanim konkretnim vedenjem in ravnanjem, da so pregledno, hierarhično razporejeni običajno po pomembnosti, da so iz formulacije ciljev razvidni potrebni pogoji za njihovo realizacijo in pomoč, ki jo bo učenec potreboval ter da so razvidna merila za minimalne učne rezultate. Operativne cilje je pomembno deliti na vsebinske oz. rezultantne in procesne, ki poudarjajo logične učne postopke in procese kot postavljanje hipotez, sklepanje, primerjanje, ugotavljanje ključnih pojmov, ugotavljanje aplikativnosti znanja…
Po Robertu Magerju gre za zapis učnih ciljev, kjer se upošteva tridelni sistem. Pomembna je opredelitev glagolskega naziva za ravnanje, v katerem bo enopomensko opisana učenčeva zmožnost po končani učni uri. Drugi pogoj je navedba pogojev in okoliščin, v katerih bo učenec pokazal, da je učni cilj dosegel (s pomočjo zemljevida, priročnika, računalnika; ali bo izbral, samostojno napisal…).
Tretji pogoj je navedba kriterijev – meril, kdaj je določeno pokazano znanje učencev še zadovoljivo
(% nalog, čas reševanja, natančnost izdelave…).
Vir: Strmčnik, F. (2001). Didaktika. Ljubljana: Razprave Filozofske fakultete.
Dostopnost
Dostopnost