taksonomije učnih ciljev
(en) txonomy of learning objectives
(de) Taxonomie der Lernziele
predstavljajo sistem ali klasifikacijo učnih ciljev po določenih kriterijih npr. miselnih procesih. Ena najbolj znanih taksonomij učnih ciljev je t.i. Bloomova klasifikacija, ki jo mnogi raziskovalci in učitelji uvrščajo med najpomembnejše pedagoške tekste prejšnjega stoletja. Bloom in sodelavci (Bloom, 1956) so oblikovali taksonomijo kognitivnih, konativnih in psihomotoričnih učnih ciljev. Na kognitivnem področju so opredeljene naslednje stopnje: znanje, razumevanje, uporaba, analiza, sinteza in vrednotenje. V prenovljeni obliki (Anderson, & Krathwohl, 2001) taksonomije kognitivnih učnih ciljev je zamenjan vrstni red hierarhičnih stopenj in sicer si taksonomske stopnje sledijo od zapomnitve, preko razumevanja, uporabe, analize do vrednotenja in ustvarjanja (sinteze). Hierarhično najvišje je razvrščena stopnja ustvarjanja, pomemben sprememba pa je tudi določitev različnih vrst znanja na vsakem posameznem taksonomskem nivoju in sicer: poznavanje dejstev,pojmovno znanje, proceduralno znanje in metakognitivno znanje. Biggs in Moore sta oblikovala SOLO taksonomijo učnih ciljev, kjer si sledijo stopnje od pripravljalne oz. predstrukturne, preko enostrukturne in večstrukturne stopnje do odnosne in abstraktne stopnje. Marzanova taksonomija razlikuje med vsebinskimi in vseživljenjskimi ali procesnimi znanji, ki se nadalje delijo na kompleksno razmišljanje, procesiranje podatkov, komuniciranje, sodelovanje v skupini in razvoj miselnih navad. V Gagnejevi taksonomiji so dosežki učencev razvrščeni na tri ravni: osnovna in konceptualna znanja, proceduralna znanja in problemska znanja. Osnovna znanja in vedenja vključujejo predvsem poznavanje pojmov in dejstev ter priklic znanja. Konceptualno znanje je razumevanje pojmov in dejstev. Temeljni elementi osnovnega in konceptualnega znanja so npr.: poznavanje posameznosti, poznavanje specifičnih dejstev, poznavanje klasifikacij in kategorij, prepoznava pojma, predstava; prepoznava terminologije in simbolike v dani situaciji, povezave. Proceduralno znanje obsega poznavanje in učinkovito obvladovanje algoritmov in procedur. Delimo ga na: rutinsko (proceduralno) znanje in kompleksno (proceduralno) znanje. Problemsko znanje je uporaba znanja v novih situacijah, uporaba kombinacij več pravil in pojmov pri soočenju z novo situacijo, sposobnost uporabe konceptualnega in proceduralnega znanja.
Vir: Anderson, L. W., & Krathwohl, D. R. (eds.) (2001). A taxonomy for learning, teaching, and assessing: A revision of Bloom's taxonomy of educational objectives. New York: Longman.Bloom, B., Englehart, M. Furst, E., Hill, W., & Krathwohl, D. (1956). Taxonomy of educational objectives: The classification of educational goals. New York, Toronto: Longmans, Green.Gagne, R.M. (1985). The conditions of learning and theory of instruction. New York: Holt, Rinehart & Winston.Marzano, R. & Kendall, J. S. (2007). The New Taxonomy of Educational Objectives. London.Marentič-Požarnik, B. (1995). Pomen operativnega oblikovanja vzgojno-izobraževalnih smotrov za uspešnejši pouk. V: Blažič, M. (ur.) Izbrana poglavja iz didaktike. Novo mesto: Pedagoška obzorja, str. 5-77.
Dostopnost
Dostopnost