didaktično načelo nazornosti in abstraktnosti
(en) didactic principle of descriptiveness and abstractness
(de) didaktisches Prinzip der Anschaulichkeit und Abstraktheit
Znanje je v didaktičnem smislu enoten sistem dejstev in posplošitev, ki si jih je posameznik pridobil in trajno obdržal v svoji zavesti. Zato je ena izmed pomembnih pomanjkljivosti v učnem procesu, če si učenec pridobi le dejstva brez posplošitev ali pa obratno, če si zapomni posplošitve brez dejstev. Med dejstvi in posplošitvami je bistvena razlika tako glede na način sprejemanja kot tudi na samo kakovost posameznikovega znanja. Zato je pomembno dosegati enotnost načela nazornosti in abstraktnosti. Upoštevanje načela nazornosti omogoča sprejemanje dejstev, načelo abstraktnosti pa sprejemanje posplošitev. Kakor je znanje enotnost sprejetih dejstev in posplošitev, mora biti analogna tudi enotnost načela nazornosti in abstraktnosti. Nazornost pomeni celostno čutno doživljanje objekta preučevanja in učenja, da se na podlagi tega lahko čim boljše usvojijo dejstva in oblikujejo pravilne predstave. Upoštevati načelo nazornosti pomeni omogočiti učencem, da med poukom s čutili neposredno dojemajo objektivno stvarnost na katero se učna snov nanaša. Učitelji za uresničevanje načela nazornosti uporabljajo različne vire znanja, od neposrednega opazovanja v izvirni objektivni stvarnosti, do opazovanja učnih sredstev pa vse do nazornega oziroma slikovnega pripovedovanja.
Vir: Poljak, V. (1974). Didaktika. Ljubljana: Državna založba Slovenije.