didaktično načelo primernosti in akceleracije
(en) didactic principle of appropriateness and acceleration
(de) didaktisches Prinzip der Eignung und Beschleunigung
Načelo primernosti temelji na spoznanju objektivne zakonitosti, da se otrok postopoma razvija in da je učno delo na posamezni stopnji šolanja treba uskladiti s telesnimi in duševnimi zmožnostmi učencev posameznega razvojnega obdobja. Tudi to načelo se nanaša na vse vidike učnega dela; na določanje tedenskega števila ur glede na dnevno in tedensko obremenitev učencev, na postopno diferenciacijo pouka po učnih predmetih, na dimenzioniranje učnega načrta posameznih predmetov, na izbiro virov znanja, na uporabo ustreznih učnih metod in organizacijskih oblik, na pravilno dimenzioniranje šolskega pohištva, učnih pripomočkov idr. Praktična uporaba načela primernosti pomeni, da pouk po vsebini in načinu dela ne bi smel biti za učence ne prelahek in ne prezahteven, da posamezne učne vsebine ne bi smeli začeti ne prezgodaj in ne prepozno, da psihofizičnih sil učencev ne bi smeli ne precenjevati in ne podcenjevati, da ni mogoče upoštevati samo objektivnih družbenih potreb in pri tem zanemarjati subjektivne moči učencev. Načelo primernosti pomeni prilagajanje pouka določeni starostni in razvojni dobi učencev. Ker je pouk pomemben faktor pri oblikovanju osebnosti, moramo izhajati iz tistega, kar je dano, vendar vnašati tudi tisto, kar učencu ni vnaprej dano: izhajati iz trenutnega stanja in prestopiti na tisto, kar je nekoliko nad tem stanjem. Načelo primernosti se nanaša na statično pristopanje k osebnosti, da se prilagodi obstoječemu, načelo akceleracije pa na dinamično pristopanje k osebnosti v smislu preseganja obstoječega in napredovanja.
Vir: Poljak, V. (1974). Didaktika. Ljubljana: Državna založba Slovenije.