didaktično načelo racionalizacije in ekonomičnosti
(en) didactic principle of rationalization and efficiency
(de) didaktisches Prinzip der Rationalisierung und Wirtschaftlichkeit
Po Poljaku (1974) je smisel splošnega načela ekonomičnosti, da dosežemo največji možen učinek s čim manjšo porabo časa, sredstev in moči. Ekonomizirati čas pomeni premišljeno uskladiti učne vsebine z učnimi postopki. Pomembno je doseči učni učinek s čim manjšo porabo časa in moči, vendar tako, da se mu s tem ne zmanjša izobraževalna in vzgojna vrednost. Pogoj za dobro ekonomičnost pri pouku je, da je učni program po razredih pravilno sestavljen in da se posamezne vsebine obravnavajo v ustreznem času. Racionalizirati pouk pomeni izvesti premišljene oziroma racionalne spremembe v učnih postopkih, da dosežemo kakovostnejši rezultat in večji učinek v predpisanem učnem času, s tem pa dosežemo hkrati tudi večjo ekonomičnost učnega dela. Racionalizacija se navezuje na vse dele učnega procesa: vire znanja (z izbiro čim ustreznejših učnih sredstev), organizacijsko strukturo učnega dela, uporabo učinkovitih učnih metod, oblikovanje ugodne klime v razredu, ki intenzivira aktivnost učencev, itd. Pogoj za racionalizacijo pouka je učiteljeva iznajdljivost pri ustvarjalnem odkrivanju takih izvirnih rešitev v načinu izvajanja pouka, ki intenzivirajo učni proces. Pogoj za ustrezno racionalizacijo kot predpostavko za večjo ekonomičnost je, da učitelj temeljito pozna učni proces v vseh delih kot tudi učence, na katere se racionalizacija in ekonomičnost nanašata. Načelo je postalo pomembno z množičnostjo šolstva, čeprav je o racionalizaciji pouka razmišljal že Komenski. Družbene izobraževalne potrebe so se močno razmahnile zaradi hitrega vzpona gospodarstva. Tudi čas šolanja se je podaljšal. Oboje pa je močno dvignilo stroške šolanja. Začela sta se razvijati vzgojno-izobraževalna ali pedagoška ekonomija in vzgojno izobraževalni ali šolski menedžment, ki se ukvarja s tem, kako v konkretnih šolskih okoliščinah najti najboljšo pot (Blažič idr., 2003). Ekonomičnost in racionalnost obsegata: učni čas, učna sredstva ter učno energijo oziroma moč.
Vir: Poljak, V. (1974). Didaktika. Ljubljana: Državna založba Slovenije. Blažič, M., Ivanuš Grmek, M., Kramar, M., Strmčnik, F. (2003). Didaktika. Novo mesto: Visokošolsko središče.