kvantitativno raziskovanje
(en) Quantitative research
(de) quantitative Forschung
Cilj kvantitativnega raziskovanja je priti do zanesljivih, točnih, preciznih, merljivih, preverljivih in objektivnih spoznanj, ki bi imela v družboslovju podobno veljavo, kot jih imajo spoznanja v naravoslovnih znanostih. Ena glavnih predpostavk kvantitativnega raziskovanja je, da obstajajo v stvarnosti objektivne zakonitosti, predvsem v obliki vzročno-posledičnih zvez, ki jih je mogoče odkrivati, razložiti, s tem pa tudi napovedati in nadzirati. Ena temeljnih poti za odkrivanje vzročno-posledičnih zvez je eksperiment. Načrt kvantitativne raziskave, ki ga je treba dosledno spoštovati, oblikuje raziskovalec na podlagi teoretičnih izhodišč in dosedanjih raziskav na začetku raziskovalnega procesa. Na začetku znanstvenega pristopa k empiriji se postavijo hipoteze, ki jih v nadaljnjem poteku raziskave empirično preverjamo. Čim več poskusov zavrnitve neka hipoteza uspešno prestane, tem višja je stopnja njene podkrepljenosti. Problema raziskovanja se v kvantitativnem raziskovanju lotevamo partikularno. Pristopamo k posameznim vidikom pojava in obravnavamo posamezne spremenljivke, vendar na velikem številu enot, najpogosteje na reprezentativnem vzorcu neke populacije, saj težimo k posploševanju ugotovljenih spoznanj. Za zbiranje podatkov se uporabljajo čim bolj objektivni in zanesljivi instrumenti, ki omogočajo natančno merjenje pojavov (testi, vprašalniki z vnaprej navedenimi odgovori, ocenjevalne lestvice in drugo). V okviru kvantitativnega raziskovanja se uporabljajo statistični postopki (npr. deskriptivna in inferenčna statistika). Da bi zagotovili čim višjo stopnjo objektivnosti (pa tudi veljavnosti in zanesljivosti), se v kvantitativnem raziskovanju uveljavlja zahteva po ločitvi raziskovalnega objekta in raziskovalnega subjekta.
Dostopnost
Dostopnost