vsebinska / tematska učna diferenciacija in individualizacija
(en) ability grouping and individualization as per content /theme
(de) Lerndifferenzierung und Individualisierung laut Inhalt / Thematik
Zajema načrtovanje vzgojno-izobraževalnih ciljev glede na globino, obseg ter zahtevnost učne snovi. Zato govorimo o dveh vrstah vsebinske učne diferenciacije: o kvalitativni in kvantitativni. Kvalitativna (globinska) se ukvarja z vprašanjem, v kolikšno globino učne snovi bomo posegli; z njeno pomočjo prilagajamo globino individualnim sposobnostim učencev. Kvalitativna (obsežnostna) učna diferenciacija pa odgovarja na vprašanje, ali naj se vsi učenci učijo vseh predmetov v enakem obsegu. Pomembno je zagotoviti izbirne in fakultativne predmete, upoštevati različnost interesov, sposobnosti, nagnjenj in nadarjenosti posameznega učenca tudi pri posameznem učnem predmetu in učni vsebini.
V ta namen učitelj izvede t.i. »mikroanalizo učne vsebine«, s pomočjo katere presodi, kaj je v učni snovi elementarno (podatki in informacije, tista spoznanja, najmanjše logično zaokrožene informacije, brez katerih ni možno razmišljanje o neki stvari, problemu), fundamentalno (temeljne posplošitve, definicije, zakoni, pravila, povzetki, formule), opredeli strukturalno (rdeča nit učne snovi, logična os, temeljna struktura učne vsebine, s pomočjo katere učitelj določi bistveno in manj bistveno v učni snovi), poimenuje nevralgične točke (to so vozlišča, vozli, temeljni problemi pri določeni učni vsebini, kjer imajo učenci lahko določene težave z razumevanjem; vzroki za to so lahko v pomanjkljivem predznanju učencev, v težavah pri induktivnem ali deduktivnem sklepanju ipd.). na osnovi te analize učitelj ustrezno presodi učno vsebino in jo prilagodi učencem in njihovim sposobnostim.
Dostopnost
Dostopnost