kurikulum
(en) curriculum
(de) Curriculum
Latinsko curriculum pomeni tek, tekma, dirka obtok, kroženje, tekališče, dirkališče. V pomenu kroženja iz. Kot »vedno ponavljajoče« je bil termin kurikulum znan v nemški pedagogiki v 17. stoletju in je pomenil opis učno-načrtnih vsebin (učni načrt). v sodobni zahodno evropski pedagogiki se je termin ponovno pojavil 60-ih letih v nemčiji pod vplivom pedagogike v zda. za začetnika kurikularnega gibanja v zda navajajo f. bobbita (the curriculum, boston 1918), njemu pa sta sledila r. w. tyler (basic principles of curriculum and instuction, chicago, 1948) in r. mager (preparing objecitves for programmed instruction, san francisco, 1961). začetnik kurikularizma v nemčiji oz. evropi pa je s. robinsohn (berlin, 1967). termin je danes večpomenski, njegova uporaba pa neenotna in nedosledna: od najožjega pojmovanja, ki pomeni samo učne cilje, do najširšega pojmovanja, ki vključuje celotno didaktiko z vsemi mejnimi znanostmi vred.
sodobna pojmovanja termina kurikulum bi lahko razdelili vsaj v dve skupini: odprti kurikulum (kjer gre za pojmovanja, ki se omejujejo na učne cilje, učitelj pa učno-ciljni načrt prilagodi konkretnim učnim situacijam oz. okoliščinam) ter zaprti kurikulum (pojmovanja, da se učitelju vnaprej natančno določi in predpiše vse stopnje učnega procesa, ne upoštevajoč konkretnih učnih okoliščin; v tem primeru je učitelj v učnem procesu samo še statist. ta delitev je z vidika stopnje strukturiranosti kurikuluma. glede na tehniko načrtovanja kurikuluma pa ločimo: učno-snovno načrtovanje, učno-ciljno načrtovanje, procesno-razvojno načrtovanje (ki je posebna oblika učno-ciljnega načrtovanja) ter posebne didaktične modele načrtovanja.
Dostopnost
Dostopnost