načrtovanje pouka
(en) lesson planning
(de) Unterrichtsplanung
Da bi pri učnem delu dosegli čim višjo stopnjo organiziranosti, da bi racionalno in gospodarno izbrali vse razpoložljive možnost, napore učitelja in učencev, je potrebno učno delo pravilno in smotrno načrtovati. Načrtovati delo pomeni opraviti didaktično – metodično členitev učnega procesa in zagotoviti vse, kar je nujno, da bo ta proces potekal sistematično in organizirano, po načelih, pravilih in zakonitostih didaktike (Tomić, 1997). Poznamo več klasifikacij načrtovanja dela, Tomič (1997) podrobneje predstavlja stopenjsko načrtovanje učnega dela. Stopenjsko načrtovanje obsega štiri etape: letno načrtovanje, polletno ali semestrsko načrtovanje, tematsko načrtovanje in načrtovanje učne ure. Letno načrtovanje zajema šolsko leto. Opravimo ga pred začetkom leta. Polletno oz. semestrsko načrtovanje se načrtuje pred začetkom semestra. Naloga polletnega oz. semestrskega načrtovanja je, da učne teme razdelimo na učne enote ter določimo roke za njihovo realizacijo. Načrtovanje učnih ciljev in nalog, učnih oblik in metod, učne tehnologije,… lahko imenujemo tematsko načrtovanje. Z njim določamo, kako bomo uresničili, kar je časovno začrtano v letnem učnem načrtu. Zadnja etapa načrtovanja, je načrt učne ure. V praksi poznamo to načrtovanje pod imenom učiteljeva priprava na učno uro (Tomić, 1997). Za vsako učno uro mora učitelj napisati učno pripravo. Oblika in vsebina učne priprave nista predpisani, je pa učna priprava (kot dokument) za učitelja obvezna. Ključna naloga, s katero se sooča učitelj, je torej priprava take učne aktivnosti, kjer bo vsak učenec uspešno dosegel zastavljene cilje. (Kyriacou, 1997; Tomić, 1997).
Dostopnost
Dostopnost