napake ocenjevanja
(en) assessment mistakes
(de) Bewertungsfehler
Običajno jih imenujemo tudi »subjektivne napake«, pojavljajo se še posebno takrat, ko gre za ocenjevanje brez merskih pripomočkov. največkrat se pojavljajo pri ocenjevanju znanja, in sicer izvirajo v osebi (učitelju), ki znanje ocenjuje (blagost, strogost), v predmetu ocenjevanja (napake bodo večje pri manj strukturiranih odgovorih, kot je npr. prosti spis), v načinu preverjanja (pri pisnih izdelkih ima ocenjevalec možnost večkratnega branja in premišljenega odločanja), lahko pa tudi v samem izdelku (grda pisava, lepo urejen zapis) ali v osebi, ki znanje predstavlja (učenec je učitelju manj simpatičen).
najpogostejša napaka je halo efekt, ki pomeni prenos sodbe iz enega na drugo področje ali iz ene izkušnje na drugo (učenec je najprej dobil oceno zadostno in sedaj ga učitelj ocenjuje pod vplivom te ocene), lahko pa tudi kot privzemanje tuje izkušnje (učitelj prejšnjega razreda je označil učenca kot »lenega«). ena od napak je tudi logična napaka, ko ocenjevalec neupravičeno, po neki splošni ali svoji »logiki« povezuje ocene na različnih področjih (ker ima učenec slovenščino dobro, tudi učitelj angleščine oceni njegovo znanje z enako oceno, čeprav je učenec pokazal boljše znanje).
napake ocenjevanja povzročijo slabšo objektivnost ocenjevanja in nezadovoljive druge merske karakteristike (občutljivost, zanesljivost in veljavnost), povzročajo pa tudi vrsto konfliktov z učenci, v zadnjem času tudi vse pogosteje s starši.
Dostopnost
Dostopnost