osamljenost
(en) loneliness
(de) Einsamkeit
O osamljenosti govorimo, ko posameznik nima socialne mreže (prijateljev, sošolcev, sodelavcev), ki bi mu omogočala socialne interakcije in s tem zadovoljitev potrebe po socialni varnosti. Osamljenost lahko označuje bodisi opažanje zunanjega opazovalca (»učenec nima prijateljev, je osamljen«) ali posameznikovo doživljanje (»čutim se osamljenega«).
osamljeni učenci so lahko prezrti (pasivno osamljeni) ali zavrnjeni (aktivno osamljeni). v prvem primeru gre lahko za različne vzroke, od samozadostnih, socialno neekspanzivnih učencev, do boječih, vase zaprtih posameznikov, ki ne znajo ali si ne upajo vzpostavljati stikov. v drugem primeru pa gre pogosto za posameznike, ki jih drugi člani ne izbirajo zaradi nekaterih neugodnih, nezaželenih lastnosti ali ravnanja (agresivnost, neprimerno vedenje, nenavadni, nekontrolirani vzorci vedenja, higienska zanemarjenost).