učinkovitost/pravičnost
(en) efficacy/justice
(de)
Z demokratizacijo šole, se pravi večjo dostopnostjo vseh ravni izobraževanj, je šolski sistem na neki ravni postal bolj pravičen, saj ponuja vedno večjemu številu možnost, da si pridobi višjo stopnjo izobrazbe. Razen enakosti dostopa pa mora razmislek o pravičnosti šolskega sistema upoštevati tudi druge tipe enakosti: enakost možnosti, enakost obravnave učencev, enakost šolskih rezultatov
Poudarjanje učinkovitosti je lahko povezano tudi z novim menedžerskim pristopom v izobraževanju, trgom, konkurenco in učinkovitostjo šol. Ključno vprašanje pri tem je opredelitev učinkovitosti. Razlikujemo lahko interno in eksterno učinkovitost. Interna učinkovitost je povezana z vključenostjo učencev v osnovno šolo, njihovim uspehom, odstotkom učencev, ki uspešno zaključi izobraževanje. Eksterna učinkovitost je učinkovitost izobraževalnega sistema glede na družbene, ekonomske in politične cilje: denimo povezava med izobraževanjem in zaposlovanjem. Če se za merjenje učinkovitosti jemlje uspeh učencev, je pomembno, ali se obravnava uspeh povprečnega učenca ali najšibkejših učencev, se pravi razlika med najboljšimi in najslabšim uspehom. Drugi bolje kaže na nepravične razlike, na primer v šolanju med pripadniki različnih razredov:
Zastavlja pa se vprašanje, ali ni cena za večjo pravičnost v manjši učinkovitosti šolskega sistema, pri čemer učinkovitost meri na znanje, ki ga učenci pridobijo. Nekateri poudarjajo, da ob večanju dela populacije, ki se vključi v višje stopnje izobraževanja, lahko obstaja tendenca k nižanju izobraževalnih standardov. Ali se torej uspešnost in zahtevnost nujno žrtvuje, ko se skuša povečati pravičnost in enakost? Mednarodne primerjave med izobraževalnimi sistemi tega ne potrjujejo. Glede na dosežke v mednarodnih primerjalnih raziskavah se zdi, da so v najbolj učinkovitih izobraževalni sistemih tudi razlike med dosežki učencev manjše.
Dostopnost
Dostopnost