vednost
(en) knowledge
(de) Wissen
Kot nameravani rezultat izobraževanja vednost pokriva široko področje pojmov, načel, in praks na določenem področju, pa tudi dejstva in izkustva, ki so pomembna za učenje in uporabo naučenega. Filozofsko vednost opredelijo kot utemeljeno resnično prepričanje. Ločijo predvsem dejstveno vednost in praktično vednost, ki je povezana z uspešnim opravljanjem določenih nalog (knowledge how, savoir-faire). V slovenščini je to povezana s pojmom znanja – znam voziti kolo, znam plavati, znam angleško.
Sociologija vednosti se osredotoča na povezava med vednostjo in ekonomsko osnovo, in tako poudarja družbeni izvor in produkcijo vednosti. Subjekt jo pridobi s študijem ali z izkustvom in udejanja v praksi. Vednost posameznika jen tako vselej delna, za vednost kot tako pa lahko rečemo, da je celota družbeno vzpostavljenih in priznanih trditev in procedur, ki so organizirane, sistematizirane in formalizirane. V šolstvu je na razumevanje vednosti vplivala Bloomova taksonomija, ki v taksonomiji izobraževalnih ciljev vednost oziroma znanje enači z najnižjo kognitivno ravnjo, s pomnenjem dejstev, in pa sodobni trendi, ki vednost kot cilj izobraževanja pogosto nadomeščajo s kompetencami.
Dostopnost
Dostopnost