Bourdieu Pierre (1930-2002)
(en) Bourdieu Pierre (1930-2002)
(de) Bourdieu Pierre (1930-2002)
Eden od najpomembnejših sociologov in filozofov 20. stoletja. Profesor na College de France, Pomembno prispeval k sociologiji kulture in vzgoje. Njegovo empirično delo je povezano z umetnostjo, literaturo, oblastjo in intelektualci. Po letu 1995 izrazito dejaven v javnosti v okviru družbenega gibanja »Raisons d'agir«. centralni elementi njegovega dela so povezani z njegovimi študijami alžirskih berberskih skupnosti na začetku kariere. pod vplivom strukturalizma išče univerzalna pravila, ki določajo družbeno prakso. ker v tej praksi ne odkrije univerzalnih načel, temveč družbeno vpete strategije, vpelje pojem habitus kot generativno načelo, ki povezuje dejavnost s simbolno kulturo družbe.
po akademski izobrazbi filozof, začne z etnografijo mesteca bearn in alžirije, tudi pozneje imajo njegova dela antropološko orientacijo, piše o vzgoji in izobraževanju, kulture, umetnosti, jeziku.
ukvarja se z vprašanjem odnosa subjekta in strukture, najpomembnejši prispevek povezan s sociološkim pomenom kulture in kulturnim kapitalom. raziskuje, kako kulturni dosežki podeljujejo družbene prednosti in reproducirajo družbene razlike. podrobno antropološke raziskave kabilov v alžiriji. posebno pozornost namenja povezavi teorije in prakse ter refleksiji te vloge v sociološkem raziskovanju. pri tem razvije niz individualnih konceptov, ki jih uporablja pri svojih analizah: habitus, področje, kulturni kapital, simbolno nasilje. izhodišče njegovega preučevanja šolstva so neenakost v uspehu šolarjev, ki so povezane z njihovim ekonomsko-socialnim poreklom. gre za transmisijo kulturne dediščine, ki jo poimenuje kulturni kapital, ki je v družbi neenakomerno razporejen. kultura dominantnega razreda ki je predstavljena kot univerzalna kultura. Šolska kultura je kultura dominantnega razreda, izvaja nad učenci dominiranih razredov simbolno nasilje. pripravi jih do tega, da ponotranjijo norme dominantnega razreda kot edine legitimne, svoje težave pa kot rezultat lastne nenadarjenosti.
Dostopnost
Dostopnost