habitus

(en) habitus
(de) Habitus

Habitusi (po Bordieuju) so sistemi »trajnih in premestljivih dispozicij« – struktur, ki so bile zgodovinsko proizvedene in kot strukture določajo (strukturirajo) človekovo delovanje. habitusi, ki so nastali kot rezultat pogojevanj določenih vrst okoliščin – delitev dela v družini, položaj družine v družbi, odnosa staršev do otrok, odnosa med spoloma, naravnega okolja ipd. – so-določajo naše individualno in kolektivno dojemanje, motivacije, ravnanja. naš svet je neke vrste rezultanta srečanja strukturiranih struktur in dogodkov. dispozicije habitusa - navade, načini ravnanj, dojemanje sveta, občutki, - pridobljene generativne sheme - »omogočajo svobodno proizvajanje misli, zaznavanj, in vseh dejanj vpisanih v meje habitusa. Teh dejanj je ogromno, so pa omejena z mejo habitusa. Meje habitusa se spreminjajo le na osnovi razredov pogojevanj – torej počasi in le redno radikalno. Bourdieu govori tudi o razrednem habitusu. Ta je proizvod »enakih in podobnih eksistenčnih pogojev in pogojevanj, je hkrati razred bioloških posameznikov, ki so deležni istega habitusa kot sistema dispozicij, skupnega vsem proizvodom istih pogojevanj«.



Vir: Terminološki slovar vzgoje in izobraževanja - Projekt "Terminološki slovar vzgoje in izobraževanja", 2008-2009, Agencija za raziskovanje RS

Komentiraj slovarski sestavek