socialni konstrukcionizem
(en) social constructionism
(de) sozialer Konstruktionismus
S. k. je nabor teorij in konceptov, ki opozarjajo na družbeno proizvedenost – skonstruiranost – pojavov, institucij, stanj družbe, skupin, individuov, konceptov, teorij ipd. Socialni konstrukcionizem prikazuje kako so navidez naravni pojavi konstruirani v teku zgodovine človekovega delovanja in interakcij. V navezavi na koncept interakcionizma zavrača kocepti esencializma in realizma, ki zatrjujeta obstoj pojavov in stvari na sebi – zunaj relacij in percepcij. Delo Social Construction of Reality (1965) P. L. Bergerja in T. Luckmana velja za temeljni tekst konstrukcionizma na področju sociologije. V njem avtorja sicer ne trdita, da je materialni svet okrog nas na sebi konstruiran, trdita pa, da pa naše realnosti znotraj tega sveta so družbeno konstruirane. Družbeno konstruiranost realnosti še posebej poudarjajo študije identitet. Pojmovanje je tudi eno najpomembnejših osišč študij spolov kje je Simone de Beauvoir v Drugem spolu (1949) dokumentirala zgodovinski, kulturni in družbeni kontekst konstrukcije domnevno naravne vloge ženske. Med temelje konstruktivističnega koncepta spada njen stavek: »Ženska se ne rodiš, ženska postaneš.«
Dostopnost
Dostopnost