aktivíranje♦
Faza v procesu preobrazbe posameznika ali skupine iz stanja pozornosti oz. razumevanja določene teme v stanje verbalnega ali fizičnega delovanja. Ožje gledano, posameznik ali skupina pred aktivacijo sploh še ni javnost (za to temo). Če skuša organizacija razviti določeno temo za določene javnosti, je aktivacija posameznikov okoli te teme nujni predpogoj. Aktivacija postane tudi zadostni pogoj takrat, ko z aktivacijo javnosti hkrati dosežemo tudi sooblikovanje teme.
Angleško: activation
● O realni civilni družbi lahko govorimo šele z
aktiviranjem različnih šopkov marginalnih skupin pritiska, ki se niso preoblikovale v politična gibanja, ampak so živele in umrle v okvirih "single issue" skupin.
● Javne teme oziroma aktiviranje javnih tem je aktivator prehoda neke skupine déležnikov (nejavnosti) v javnost.
SBZ0 sbz2
[javnosti] več...
○ Sprejemamo torej Grunigovo skalo
aktiviranja javnosti, vendar menimo, da ni mogoče ločiti med pasivnimi in aktivnimi deležniki ter samo druge imenovati javnost, saj bi na ta način velik del ciljnih skupin, s katerimi dejavnost odnosov z javnostmi v praksi rutinsko komunicira, izpadlo iz definicije odnosov z javnostmi.
sbz0 SBZ2 [
Grunigova skala, Grunigova shema]
več...
○ Sprejemamo torej Grunigovo skalo
aktiviranja javnosti, vendar menimo, da ni mogoče ločiti med pasivnimi in aktivnimi deležniki ter samo druge imenovati javnost, saj bi na ta način velik del ciljnih skupin, s katerimi dejavnost odnosov z javnostmi v praksi rutinsko komunicira, izpadlo iz definicije odnosov z javnostmi.
○ Za razumevanje dinamike vodenja odnosov z javnostmi je ključna Grunigova skala
aktiviranja javnosti (Grunig, Hunt 1994; Grunig, Repper 1992), ki se sestoji iz treh faz aktiviranja javnosti.
○ Škerlep (Škerlep, 1998, str. 744) sicer sprejema Grunigovo shemo
aktiviranja javnosti, vendar meni, da ni mogoče razlikovati med pasivnimi in aktivnimi deležniki, saj bi na ta način velik del ciljnih skupin, s katerimi dejavnost odnosov z javnostmi v praksi rutinsko komunicira, izpadlo iz definicije odnosov z javnostmi, ter ocenjuje, da je tisto, kar Grunig imenuje faza deležnikov, prav tako javnost, vendar v latentni fazi.
○ Na podlagi te opredelitve javnosti je nastala shema razvoja javnosti, ki je sestavljena iz faze nejavnosti in treh faz
aktiviranja javnosti: faza deležnikov, faza javnosti, faza perečih vprašanj (Grunig in Hunt 1995: 14-18, Grunig in Repper 1992: 124-147).
Gigafida
,
KoRP
Dostopnost