dobrína♦
Blago ali storitev, proizvedena z namenom, da zadovolji potrebe uporabnikov.
Angleško: goods (mn.), value, asset
● Podjetja, ki želijo danes preživeti, rasti in biti deležna legitimnosti njihovih deležnikov, morajo postati dober član družbe in skrbeti ne samo za materialne
dobrine, ampak tudi za odnose in zadovoljstvo zaposlenih in vseh ostalih deležnikov.
● Dobrine so javne, ko plačilo za njihovo uporabo ne bi bilo pravično.
pbz0 SBZ0
[potrošniška, materialna] več...
○ Po njenem koncu je primanjkovalo potrošniških
dobrin, kar je pokazalo na potrebo po strokovnjakih v oglaševanju, trženju, odnosih z javnostmi in zbiranju denarja.
○ Pod drobnogledom so se znašli tudi odnosi z mediji, notranja komunikacija, odnosi s širšo skupnostjo, trčenje z dobrodelnimi akcijami in odnosi z javnostmi v javnem sektorju, pri potrošniških
dobrinah in poslovanju med podjetji.
○ Podjetja, ki želijo danes preživeti, rasti in biti deležna legitimnosti njihovih deležnikov, morajo postati dober član družbe in skrbeti ne samo za materialne
dobrine, ampak tudi za odnose in zadovoljstvo zaposlenih in vseh ostalih deležnikov.
○ Povezava je dokaj jasna: posamezniki (kot predstavniki lokalnih skupnosti ali kot kupci oziroma uporabniki storitev), ki posvečajo več pozornosti kakovosti življenja in nematerialnim vrednotam, ne pa zgolj ekonomski rasti in materialnim
dobrinam, podobno usmeritev pričakujejo ali celo zahtevajo tudi od drugih v svojem okolju, tako posameznikov kot inštitucij.
[
javna, osebna]
več...
○ Glavno razliko med javnim in zasebnim sektorjem označujeta pojma "javne
dobrine" in "javni interes".
○ V javnem sektorju je zaradi pomena javnih
dobrin prenos lastniških pravic nemogoč, medtem ko je prenos lastništva v zasebnem sektorju povsem običajna in legitimna praksa.
○ Pomembna lastnost osebnostnih pravic je njihova absolutnost, kar se odraža skozi vsebino njihovega varstva: vsakdo, komur pripada določena osebnostna pravica, lahko od vsakogar zahteva, da se vzdrži posegov v to njegovo osebno
dobrino (zdravje, življenje, ugled itd.).
○ Že omenjene osebnostne pravice opredeljuje teorija kot pravice, ki s sredstvi civilnega prava (na primer z odškodninsko tožbo) varujejo določene človekove osebne
dobrine in njegovo osebnost; opredeljuje pa jih tudi kot takoimenovano moralno premoženje pravnih subjektov, to je pravico zahtevati spoštovanje in razvoj lastne osebnosti (Polajnar-Pavčnik 1997).
[
človekova]
več...
○ Ker delo zdravnikov in drugih zdravstvenih delavcev posega v eno najpomembnejših človekovih
dobrin - zdravje, je natančnost in korektnost pri opravljanju tega dela toliko pomembnejša.
○ Že omenjene osebnostne pravice opredeljuje teorija kot pravice, ki s sredstvi civilnega prava (na primer z odškodninsko tožbo) varujejo določene človekove osebne
dobrine in njegovo osebnost; opredeljuje pa jih tudi kot takoimenovano moralno premoženje pravnih subjektov, to je pravico zahtevati spoštovanje in razvoj lastne osebnosti (Polajnar-Pavčnik 1997).
[
pomembna]
več...
○ Ker delo zdravnikov in drugih zdravstvenih delavcev posega v eno najpomembnejših človekovih
dobrin - zdravje, je natančnost in korektnost pri opravljanju tega dela toliko pomembnejša.
○ Sposobni, izobraženi, motivirani zaposleni, ki so voljni in zmožni reševati naloge in probleme tako, da so lahko korak pred drugimi, veljajo za pomembno organizacijsko
dobrino.
sbz0 SBZ2 [
zagotavljanje, distribucija]
več...
○ Naloga javnega sektorja je zagotavljanje javnih
dobrin - s strani države - na čim bolj enak način in pod enakimi pogoji za vse državljane.
○ Pri tem ne gre za uresničevanje podjetniških, profitabilnih interesov, temveč za zagotavljanje javnih
dobrin kot javnega interesa (Serajnik in Vidrih: 2001: 653).
○ Ekonomsko uspešno in legalno podjetje (Jensen 2000: 64-65) predstavlja nadgradnjo prejšnjega koncepta v času, ko je podjetje ugotovilo nezadostnost trga kot edinega agenta distribucije
dobrin glede na obstoječa sredstva in vrednote v družbi.
○ R. H. Coase je v svojem članku "The nature of the Firm" iz leta 1937 jasno zapisal, da bo ekonomija morala priznati neprimernost trga kot edinega usmerjevalca distribucije
dobrin (Coase 1937: 389).
[
uporabnik]
več...
○ Marketinški koncept v najširšem smislu je tako vsaka aktivnost, ki udejanji potencialne tržne povezave med izdelovalci in uporabniki ekonomskih
dobrin in storitev.
○ daje mnenje k imenovanju načelnikov upravnih enot, imenuje in razrešuje člane nadzornega odbora ter člane komisij in odborov občinskega sveta, predstavnike občine v sosvetu načelnika upravne enote, člane sveta za varstvo uporabnikov javnih
dobrin
→
blago →
javna dobrina →
ekonomika →
porabnik →
storitev
Gigafida
,
KoRP