heterogénost♦
Raznovrstnost, neenotnost. Po Blumerju je heterogenost tudi lastnost množic, v nasprotju s homogenostjo, ki je lastnost javnosti. Množica je sestavljena iz neenotnih posameznikov, druži jih le slučajno srečanje ali življenje na določenem ozemlju, njihova povezanost je heterogena. V nasprotju z množico člane javnosti povezuje enak problem, pogled na neko dogajanje, stanje, problematiko.
Angleško: heterogeneity
● Pluralistične skupnosti ponavadi odlikuje večja
heterogenost: v njih lahko opredelimo več različnih javnosti z različnimi interesi, posledica česar je, da lahko zaradi različnih pogledov in interesov prihaja do konfliktov, tudi v odnosu med organizacijo in lokalno skupnostjo, kajti prva ne more zadovoljiti interesov in pričakovanj vseh različnih javnosti ali vsaj ne hkrati.
● Nasprotno je za sodobne (moderne) družbe, ki so posledica industrializacije in urbanizacije, značilna predvsem
heterogenost in funkcionalna diferenciacija (oblikovanje samostojnih podsistemov z lastnimi pravili delovanja, kot so pravni, ekonomski, politični, kulturni, zdravstveni, pravno-socialni podsistem itd.).
→ raznovrstnost
Gigafida
,
KoRP