jávnost♦♦♦
Skupina ljudi, ki ima skupen interes ali lastnosti.
Angleško: public
● Avtorji s področja odnosov z javnostmi in komunikacijskega managementa pogosto definirajo odnose z javnostmi kot "vodenje in upravljanje komuniciranja med organizacijo in njenimi javnostmi" (J. Grunig, Hunt 1984, 6)
● Temeljna filozofija odnosov z javnostmi je zelo enostavna. Predpostavlja namreč, da organizacije s podporo javnosti in doseganjem medsebojnega razumevanja z različnimi javnostmi veliko lažje dosežejo uspeh pri ugotavljanju in uresničevanju svojih ciljev kot pa, če kljubujejo javnemu nasprotovanju ali če so brezbrižni, ravnodušni do javnosti.
pbz0 SBZ0
[ciljna] več...
○ Učinkovitost publicitete se lahko meri tudi na geografsko določenih ciljnih
javnosti, kajti cilj določenih programov je čim večji doseg na posameznih področjih države ali področij, kjer se izdelek ali storitev prodaja.
○ Zastavljanje merljivih ciljev, poznavanje ciljnih
javnosti in jasno opredeljevanje komunikacijskih učinkov so tista merila, ki pri tem igrajo ključno vlogo.
[
poslovna, finančna, politična]
več...
○ Prvi korak naj bo konsenz z managementom glede potrebe in ciljev komuniciranja s finančnimi
javnostmi.
○ Komunikacijske aktivnosti za domače in tuje finančne
javnosti morajo biti časovno in vsebinsko usklajene.
○ Uglednostni količnik sem računala za tri skupine, in sicer za splošno, poslovno in strokovno
javnost.
○ Anketiranje sem izvedla ločeno za tri skupine, in sicer za splošno, strokovno in poslovno
javnost.
○ Bistvena je tudi vzpostavitev razumevanja strokovne, organizirane in nadzorovane obnove v politični
javnosti.
○ S takim delovanjem pa stroka posredno vpliva tudi na politično
javnost, odločevalce in investitorje.
[
strokovna, laična]
več...
○ V nadaljevanju predstavljeni rezultati temeljijo na odgovorih 62 anketiranih, ki tako kot poslovna in strokovna
javnost panogo proizvodnja in prodaja farmacevtskih preparatov ocenjujejo kot najuglednejšo (30 odstotkov).
○ Uglednostni količnik sem računala za tri skupine, in sicer za splošno, poslovno in strokovno
javnost.
○ S komunikacijskega vidika prav zaradi tega pomanjkanja interesa in zmožnosti empatije na strani strokovnjakov in odločevalcev njihovih stališč ne obravnavamo kot bolj racionalnih v primerjavi s stališči, interesi in delovanjem laične
javnosti na območju lokacije.
○ Razpredelnica št. 3: Kaj vpliva na zaznavo in vrednotenje tveganja v laični
javnosti?
[
notranja, zunanja, interna]
več...
○ Načinov, tehnik in metod, kako doseči posamezne notranje in zunanje
javnosti je veliko.
○ Brez sistematičnega komuniciranja z notranjimi in zunanjimi
javnostmi vodstvo ne more graditi zaupanja in ugleda.
○ S komuniciranjem z internimi
javnostmi se osmišlja, obvešča in spodbuja zaposlene glede organizacijskega poslanstva.
○ Strateške ciljne javnosti: interna javnost, lokalna skupnost (po strukturi), mediji z novinarji, poslovni partnerji.
[
tuja, slovenska, lokalna, domača]
več...
○ Njegov glavni cilj je posredovanje splošnih informacij o delu vlade, ministrstev in države različnim tujim
javnostim s ciljem povečevanja prepoznavanja in negovanja ugleda Slovenije.
○ Komunikacijske aktivnosti za domače in tuje finančne
javnosti morajo biti časovno in vsebinsko usklajene.
○ Bilo je pomembno, da smo razumeli način razmišljanja zaposlenih, glavnih ciljnih skupin in najširše slovenske
javnosti.
○ Širšo slovensko
javnost je agencijska ekipa želela doseči le s pomočjo oglaševalskih aktivnosti, zato tu poudarjamo aktivnost kot del integriranega marketinškega komuniciranja.
○ Vključenost lastnika v odnose z lokalnimi
javnostmi je v primeru pod točko 1 več kot očitna.
○ Pomembni so tudi lokalni mediji, lokalne interesne skupine, lokalna politična
javnost ter različne strokovne organizacije.
○ Komunikacijske aktivnosti za domače in tuje finančne
javnosti morajo biti časovno in vsebinsko usklajene.
○ S spreminjanjem organizacij, internacionalizacijo in globalizacijo se spreminjajo tudi komunikacije, saj je treba zadostiti vedno več in vedno bolj raznovrstnim zahtevam in pričakovanjem velikega števila domačih in mednarodnih
javnosti.
[
splošna, široka]
več...
○ Uglednostni količnik sem računala za tri skupine, in sicer za splošno, poslovno in strokovno
javnost.
○ Pri korporativnem komuniciranju so komunikacijski kanali ravno tako mediji, vendar skozi njih dosegamo poleg potrošnikov in širše javnosti tudi poslovne javnosti, saj gre v tem primeru večinoma za aktivnosti, s katerimi želimo okrepiti ugled in prepoznavnost podjetja na slovenskem trgu.
○ To so široka javnost (fizične osebe, stare nad 18 let, ki imajo stalno prebivališče v Sloveniji), poslovna javnost (osebe, ki se v podjetjih ukvarjajo s komuniciranjem) in strokovna javnost (zdravniki in farmacevti v različnih zdravstvenih institucijah).
[
ključna, strateška, pomembna, aktivna]
več...
○ ITF je z pravilnim načrtovanjem in izvedbo procesov komuniciranja dosegel ključne ciljne
javnosti - donatorje in uporabnike storitev.
○ Percepcijska podjetja vlagajo velike napore v komuniciranje s ključnimi
javnostmi, da bi vzdrževala in dopolnjevala svoj ugled.
○ V vseh okoljih so na prvem mestu še vedno odnosi z mediji, pa vendar je opaziti tudi komunikacijo z drugimi strateškimi
javnostmi in temu so prilagojena tudi komunikacijska orodja.
○ Katere so bile vaše strateške ciljne
javnosti in zakaj prav te?
○ Strateško komuniciranje s pomembnimi
javnostmi pomaga dosegati cilje celotni organizaciji.
○ Prostorsko načrtovanje lahko s pomočjo komunikacijskih aktivnosti in z vključevanjem uporabnikov prostora pridobi njihovo naklonjenost in s tem močno vpliva tudi na svoje odnose z nekaterimi drugimi, zanj in njegovo delo pomembnimi ciljnimi
javnostmi.
○ Proizvajalci nič več ne skrbijo samo za proizvodnjo ali pa trgovci za trgovino, pač pa se morajo posvečati širši in aktivni
javnosti in se z njo ukvarjati.
○ V svojih aktivnostih se obračajo na oblikovalce javnega mnenja, predstavnike aktivnih in vplivnih
javnosti v tujini.
[
različna, posamezna, posebna]
več...
○ Njegov glavni cilj je posredovanje splošnih informacij o delu vlade, ministrstev in države različnim tujim
javnostim s ciljem povečevanja prepoznavanja in negovanja ugleda Slovenije.
○ V svoji komunikacijski strategiji so v Krki definirali različne
javnosti in ključna sporočila komuniciranja, ki jih z različnimi orodji prilagajajo posameznim skupinam.
○ Na voljo je vrsta različnih oblik pisnih sporočil, ki jih lahko uporabi praktik pri pisanju za posamezne
javnosti in določene namene.
○ Mediji so posebna
javnost, pa naj gre za nacionalne, regionalne ali lokalne.
○ Iz tega lahko določimo specializirane domene, kjer se vsaka ukvarja s posebno
javnostjo.
sbz0 SBZ2 [
participacija, sodelovanje, vedenje, podpora, odziv]
več...
○ Povzetek: Članek uvodoma analizira socialno psihološke razloge za povečano participacijo
javnosti na področju prostorskega planiranja.
○ Kot razloge za večjo participacijo
javnosti navaja politično naravo prostorskega planiranja in urbanističnega razvoja.
○ Neformalne in formalne oblike sodelovanja
javnosti se v praksi med seboj dopolnjujejo in so v medsebojni povezavi lahko učinkovito sredstvo za dolgoročno reševanje prostorskih problemov.
○ V Tabeli 4, navedeni v nadaljevanju, povzemamo nekatere najpomembnejše argumente za in proti participaciji oziroma sodelovanju
javnosti pri prostorskem načrtovanju.
○ Sta tudi asimetrična oziroma neuravnotežena modela, saj želita spremeniti le vedenje
javnosti, ne pa tudi organizacije.
○ Namenjena sta namreč temu, da bi spremenili vedenje
javnosti, ne pa tudi vedenja organizacije.
○ Do šestdesetih let 20. stoletja je znanost lahko računala tudi na podporo
javnosti, ki ni dvomila, temveč je zaupala v znanost.
○ Z nastankom velikih gospodarskih družb je postala očitna tudi njihova odvisnost od podpore
javnosti.
○ Le tako lahko namreč podjetje pričakuje primerne odzive različnih
javnosti in si gradi dolgoročni ugled.
○ Sledilo pa bi merjenje uspešnosti priprave komunikacijskega načrta, njegove izvedbe in odziva ciljnih
javnosti.
[
zaupanje, interes, mnenje, stališče, potreba, pričakovanje]
več...
○ Nameni komuniciranja sprememb, krepitve ugleda podjetja in povečanja zaupanja
javnosti so pomembni za vse segmente.
○ V teh odnosih je izjemno pomembna kredibilnost, ki pa tudi poveča in vzdržuje zaupanje finančnih
javnosti.
○ Okolje je potrebno ne le poznati, pač pa tudi razumeti interese različnih
javnosti, ki delujejo v notranjem in zunanjem organizacijskem okolju.
○ Strategija temelji na predpostavki, da na zastavljeno strategijo v veliki meri vpliva tudi interna kultura organizacije, uspeh organizacije pa je odvisen od uravnoteženosti interesov
javnosti.
○ Model tudi upošteva mnenja
javnosti preko vzpostavljene vzvratne povezave, vendar to mnenje nima enake teže kot mnenje organizacije, zato model označujemo kot asimetrični.
○ Kljub podpori britanske uradne politike pa je bilo mnenje britanske
javnosti drugačno.
○ Ker je v ta model zajeto raziskovanje stališč
javnosti, je bolj učinkovito od agenture ali javnega informiranja.
○ Našteva tri skupine kriznih situacij, skupaj z reakcijami vodstva nanje in stališči prizadete
javnosti oziroma posameznika.
○ Ključna je tako z vidika podpore, ki jo daje vodstvo, kot tudi z vidika zadovoljevanja informacijskih potreb
javnosti in medijev.
○ Nekatera združenja in skupine pritiska so uspele zaradi strategij, ki so bile osredotočene na potrebe
javnosti, in ne na osebne interese.
○ Znižati pričakovanja splošne
javnosti in oškodovancev ter komunicirati, da obnova v letu 1999 ne bo izvedena v celoti.
○ Prav tako mora poznati komunikacijska orodja za izvajanje okoljskega komuniciranja kot strateškega procesa, ki povezuje organizacijske okoljske cilje s pričakovanji
javnosti.
[
predstavnik, član]
več...
○ Med pomembnejše dejavnike pa predstavniki splošne
javnosti uvrščajo še inovativnost, skrb za zaposlene in zanesljivost v poslovnih stikih.
○ Člane lokalnih skupnosti, zaposlene, glede na okoliščine pa tudi druge predstavnike ciljnih
javnosti aktivno vključite v pripravo politike in programa odnosov z lokalnimi skupnostmi.
○ Prepričani smo, da bi vse člane organizacij morali spodbujati, da govorijo in poslušajo člane
javnosti in trgov ter tako dobijo nove ideje.
○ Če naj bi sodelovali tudi člani
javnosti zunaj organizacije - delničarji, tisk, zakonodajalci - potem je treba razposlati vabila.
[
povezanost]
več...
○ Povezanost notranjih
javnosti v lokalnih skupnostih je v veliki meri pogojena s hierarhično strukturo znotraj lokalne skupnosti.
○ Ocena povezanosti posameznih
javnosti namreč omogoča, da si ustvarimo pregled nad povezanostjo celotnega okolja, ki nas obdaja in v katerem delujemo.
[
zemljevid]
več...
○ Da gre pač še za eno na zemljevidu
javnosti oz. deležnikov podjetja.
○ Povezave predstavimo na "zemljevidu"
javnosti, na katerem so prikazane prav vse skupine in posamezniki, ki so kakorkoli povezani z organizacijo.
[
obveščanje, vključevanje, informiranje, doseganje]
več...
○ Tudi zakonodaja, ki predpisuje obvezne oblike obveščanja
javnosti za javne delniške družbe, ne razlikuje med obveščanjem imetnikov delnic in imetnikov obveznic.
○ Navsezadnje zaradi zaščite vlagateljev obvezno minimalno obveščanje
javnosti za javne delniške družbe predpisujejo zakonodaja in borzna pravila.
○ Stroka lahko na potrebo po neformalnem vključevanju
javnosti v načrtovalski postopek opozori razmeroma zgodaj.
○ Razširjeni program vključevanja
javnosti v postopek priprave akta je smiselno pripraviti za primere, ko se načrtujejo obsežne spremembe v sistemu urejanja prostora.
○ Za potrebe tega prispevka lahko popularizacijo ekspertnega znanja označimo kot komuniciranje v smeri od ekspertov k laikom; tako lahko rečemo, da gre za pasivno informiranje
javnosti.
○ Vsako ministrstvo ima svojo službo za informiranje, ki jo sestavljata oddelek za odnose z mediji in oddelek za informiranje
javnosti, v službi je okrog 40 zaposlenih.
○ Sekundarna ciljna skupina so bili mediji kot kanal za doseganje širše
javnosti.
○ Velikokrat so za doseganje vseh
javnosti potrebne obsežna nacionalne ali celo internacionalne kampanje, ki uporabljajo oglaševanje ali pospeševanje prodaje.
[
opredelitev, teorija, analiza]
več...
○ Navedena preglednica lahko služi kot osnova za nadaljnjo diskusijo in je pripomoček pri opredelitvi
javnosti vsake lokalne skupnosti posebej.
○ Opredelitev
javnosti se začne s opredelitvijo položaja na déležniškem zemljevidu in stopnjo vpletenosti oz. prepoznavanja problemov in možnem ukrepanju.
○ V omenjenem poglavju se je mogoče bolj nadrobno seznaniti s 'situacijsko teorijo
javnosti'.
○ Odvisni spremenljivki iz najine teorije
javnosti - torej iskanje in predelava informacij - se po vsem videzu lepo ujemata z vedenjem novinarjev.
○ Osnovni namen identificiranja in analize
javnosti je torej v določitvi relativnega vpliva le-teh na organizacijo in razumevanju njihovih ciljev in motivov.
○ Pri analizi
javnosti so pomembne tudi povezave med njimi.
SBZ0 in/ali sbz0 [
deležnik]
več...
○ Analiza organizacijskega okolja in določitev skupin deležnikov in
javnosti z uporabo analitičnih ("sprejemnih") in interaktivnih komunikacijskih orodij.
○ Bolj ko so organizacije vpete v mednarodno okolje, več deležnikov in
javnosti imajo zunaj meja svojih matičnih držav.
[
deležniška skupina]
več...
○ Programi so namreč operativne narave in so največkrat opredeljeni in prilagojeni posameznim deležniškim skupinam in
javnostim, ki so še posebej pomembne za organizacijo ali imajo poseben vpliv na njeno delovanje.
○ Jančič identificira številne deležniške skupine in
javnosti in jih razdeli na tri ravni, ki predstavljajo tri vrste menjave; nujno, potrebno in zaželjeno.
[
aktivist]
več...
○ Odnosi z mediji sodijo med najpomembnejše vezi organizacije z okoljem in pomembno vplivajo na kakovost odnosov z vsemi déležniki,
javnostmi in aktivisti.
○ Tudi zato moramo poznati svoje déležnike,
javnosti in aktiviste.
[
oblast]
več...
○ komuniciranje (organi oblasti in javnosti nastopajo kot enakovredni partnerji, ki se izmenjujejo v vlogah pošiljatelja in prejemnika informacij)
○ Idealna bi bila država s komunikacijskimi sposobnostmi, kjer se oblasti in
javnosti izmenjujejo ne samo kot posredovalci in prejemniki informacij, temveč tudi kot pobudniki komunikacijskega procesa.
[
borza]
več...
○ Izdajatelj, katerega vrednostni papir kotira tudi na tujih borzah, je dolžan vse informacije, ki jih posreduje tujim borzam in
javnosti, sočasno posredovati domači in tuji javnosti.
○ Prav tako kot delniške družbe v borzni kotaciji pa morajo borzo in
javnost obveščati o nerevidiranih in revidiranih letnih računovodskih izkazih ter dogodkih, ki bi utegnili vplivati na ceno delnice.
[
trg]
več...
○ Gledano iz organizacije ven novinarji zasedajo vmesni prostor med organizacijami in njihovimi déležniki,
javnostmi in trgi.
○ Prepričani smo, da bi vse člane organizacij morali spodbujati, da govorijo in poslušajo člane
javnosti in trgov ter tako dobijo nove ideje.
SBZ0 sbz2 [
ministrstva, občine, lokalne skupnosti, organizacije, projekta, institucije, države]
več...
○ Zaposleni v službi v sodelovanju z drugimi sodelavci v skladu s komunikacijskimi cilji ministrstva posredujejo te informacije tarčnim
javnostim ministrstva.
○ Sodelavci Urada tudi svetujejo in tudi deloma strokovno usmerjajo delo predstavnikov za komuniciranje z
javnostmi posameznih ministrstev.
○ Manj pogosto vodstvo Mestne občine Celje komunicira z ministrstvi in državnimi organi, čeprav so le-ti ključna
javnost občine.
○ anketiranci so poleg javnosti, s katerimi imajo sami stike po svojem mnenju opredelili še ključne
javnosti občine
○ Povezanost lokalne skupnosti z okoljem, poznavanje in razumevanje potreb in želja občanov in institucij ter skrajšanje odzivnega časa uprave s pomočjo celovitega in pravočasnega obveščanja pa so osnove za uspešnost dela občinske uprave ter zadovoljstvo
javnosti lokalne skupnosti.
○ Najpomembnejše notranje
javnosti lokalne skupnosti sestavljajo župan, direktor oziroma tajnik občinske uprave in vodje posameznih oddelkov in služb občine.
○ Procesi odnosov z
javnostmi neprofitne organizacije morajo biti skrbno premišljeni in usklajeni z splošnimi poslovnimi strategijami organizacije.
○ Vodstvo organizacije bi se moralo zavedati, da lahko učinkoviti odnosi z mediji in drugimi ciljnimi
javnostmi organizacije bistveno pripomorejo k zmanjšanju negativnih posledic krize.
○ Za primarno
javnost projekta smo izbrali obstoječe poslovne partnerje Zavarovalnice Maribor na primorsko-notranjskem območju in potencialne poslovne partnerje (uporabnike naših storitev).
○ Glede na zgoraj opredeljene ciljne
javnosti projekta je težko splošno opredeliti tako sporočila (vsebinsko) kot tudi komunikacijska orodja za doseganje teh javnosti.
○ javnost regionalne institucije sestavljajo vse institucije, ki imajo regionalni značaj, ki opravljajo svoje storitve za celotno regijo.
○ izboljšala koordinacijo in komunikacijo med službami oziroma svetovalci za odnose z
javnostmi posameznih vladnih institucij in še posebej z vladnim uradom za informiranje in tako vzpostaviti usklajeno podlago za predstavljanje vladne politike
○ Znane osebnosti, kot predstavniki odnosov z
javnostmi posameznih podjetij.
○ Po zaključku oddaje in po nastanku zasedbe so se aktivnosti oz. naloge oddelka za
javnosti podjetja Pro Plus pri projektu Popstars prenesla na založbo Menart.
○ Torej, če Slovenija ni pretirano zanimiva za svetovne medije, ki pa jih seveda nikakor ne smemo zanemariti, je prav gotovo zanimiva za vse tiste politične, gospodarske, kulturne in druge
javnosti tistih držav, ki so Slovenija tako ali drugače povezani.
○ Zaključki študije Larsona in Rivenburga (1991) so zlasti relevantni za praktike mednarodnih odnosov z javnostmi, ki jih države v razvoju pogosto prosijo za pomoč pri spreminjanju percepcije, ki je o njih razširjena v
javnosti razvitih držav.
SBZ1 gbz [
dojema, zaznava, nasprotuje, prepoznava, nastane, pričakuje, nastaja, spozna, sprejema, postane, se organizira, ocenjuje, nastopa kot, se pojavi, meni, sprejema]
več...
○ Podobno je z gospodarskimi institucijami: skladno s splošnim stereotipom jih
javnost praviloma dojema kot subjekte, katerih izključna skrb je tista za dobiček.
○ Glede nato, da je njegov 100 odstotni lastnik Telekom Slovenije, ga
javnost pogosto dojema kot monopolista in ima zato precej konzervativen imidž v medijih.
○ javnost ga zaznava kot "privlačnega"
○ S stališča odnosov z javnostmi je bistvena razlika med obema tipoma kriz ta, da
javnost naravno krizo načeloma zaznava kot nekaj nenadzorljivega, medtem ko je tehnološka kriza v očeh javnosti izpostavljena človekovi (strokovnjakovi) manipulaciji in nadzoru.
○ Dejstvo, da
javnost predlogu urbanistov ne nasprotuje, povečuje možnosti za uspešno uresničitev projekta.
○ Zato je namen odnosov z javnostmi prispevati k odločanju organizacije tako, da se bo ta vedla na načine, ki jih je javnost pripravljena podpirati, in ne na načine, ki jim
javnost nasprotuje s svojim lastnim vedenjem.
○ Z našega vidika je ugled podjetja sestavljen iz vedenja podjetja, ki ga prepoznava
javnost.
○ Grunig in Grunig pa menita, da je ugled podjetja sestavljen iz vedenja podjetja, ki ga prepoznava
javnost.
○ Organizacije lahko same izbirajo trge,
javnosti pa nastanejo same in same izberejo "svojo" organizacijo (Grunig in Repper 1992, 126).
○ Javnosti nastanejo iz organiziranih déležnikov, ki želijo rešiti določen problem.
○ Večina avtorjev pravi, da morajo delovati družbeno odgovorno, vedeti morajo, kaj njihove
javnosti od njih pričakujejo in zahtevajo ter to poskušati tudi uresničit.
○ Vse manj časa je na voljo za načrtovanje, saj deležniki (kupci, dobavitelji, mediji, delničarji, zaposleni, konkurenca, strokovna
javnost itd.) pričakujejo informacije zelo hitro.
○ Ker pa se okolje organizacije nenehno spreminja, ker
javnosti nastajajo in izginjajo, je potrebno strateške načrte prilagajati novo nastalim razmeram.
○ Javnosti nastajajo, da bi reševale probleme in če jih organizacija ne vključi v odločanje, jih problematizirajo.
○ Tako lahko ciljna
javnost podrobneje spozna naš izdelek, obenem pa mediji poročajo o našem dogodku...
○ David Bernstein o korporativni identiteti pravi, "da je vsota vidnih znakov, po katerih
javnost spozna in razlikuje podjetje od drugih" (Bernstein, 1986, 156).
○ Z dobrodelnimi trženjskimi akcijami združenje BITC podjetja opozarja na ta novi način trženja, saj so njegove raziskave pokazale, da
javnost "odgovornega ravnanja ne sprejema več kot le kozmetičnega dodatka" in da od "podjetij pričakuje podobno odgovornost kot od vlade".
○ Mnoge
javnosti seveda z veseljem sprejemajo faksirni prenos kot hiter način prejemanja informacij.
○ Ko se dogovorijo o ciljih, notranje
javnosti postanejo sodelavci pri doseganju rezultatov in resnični "partnerji" pri razvoju podjetja.
○ Ko se skupine in posamezniki začnejo ukvarjati z vprašanjem, kako rešiti problem, ki je posledica delovanja organizacije, postanejo aktivna
javnost.
○ V nalogi praviloma uporabljam termin javna tema, ki pomeni skupek interesov, okoli katerih se organizira
javnost.
○ Faza spornih vprašanj:
Javnosti se organizirajo in iz opaženih problemov oblikujejo "pereča vprašanja".
○ Poslovna
javnost ocenjuje, da je za oblikovanje ugleda podjetja ključnega pomena ponudba kakovostnih izdelkov in storitev.
○ Zaposleni v Krki pa po pričakovanjih ugled Krke ocenjujejo še bolje kot strokovna
javnost oziroma ga precenjujejo.
○ V slednjem pomenu pogosto nastopa kot "splošna
javnost", ki naj bi predstavljala mnenje nekega političnega telesa in bila tako nosilec vsakršne legitimnosti.
○ Široka pluralistična
javnost pa nastopa kot nosilec javnega mnenja (2000: 37).
○ Oddelek za odnose z javnostmi mora biti horizontalno strukturirana, da odraža strateške javnosti in tako, da je možno prerazporediti kadrovske vire na nove programe, če se pojavijo nove
javnosti ali pa postanejo nekatere javnosti strateške.
○ Šele v drugi fazi se po Grunigu pojavi javnost kot skupina pozornih deležnikov, ki v svojem razmerju z organizacijo zazna nek problem (issue) in iz vidika svoje interesne pozicije v odnosu do tega problema ocenjuje vedenje organizacije; pomembno je, da se v tej fazi lahko kot
javnost pojavi več vrst deležnikov, ki imajo v odnosu do organizacije skupni interes ali pa na osnovi različnih interesov v odnosu do organizacije razvijejo zavezništvo, torej neke vrste skupni interes.
○ Izredno jih zanima, kaj te
javnosti menijo o njih in kako jih zaznavajo.
○ Javnost še vedno meni, da so novinarski članki bolj objektivni, kot oglaševalska sporočila.
○ Ob tej ciljni skupini pa objavljen razpis sprejme tudi
javnost, kateri sporočilo ni bilo namenjeno.
○ Uspešnost delovanja institucije in njen imidž (v razpredelnici so le dejavniki na tej ravni razdeljeni še na dve podravni, in sicer na abstraktne in konkretne dejavnike) pa vplivata tako na sprejemljivost in evaluacijo sporočila, kot tudi na to, kako
javnost sprejme komunikatorja.
gbz SBZ4 [
obveščati, obvestiti, nagovoriti, segmentirati, prepričati, nagovarjati, zainteresirati, informirati, identificirati, definirati, doseči, spodbuditi, opozoriti, opredeliti, poznati, vključevati]
več...
○ O delu vlade in sprejetih odločitvah obveščajo
javnost predsednik vlade, ministri, generalni sekretar in vladni tiskovni predstavnik ter po pooblastilu vlade in ministrov tudi državni sekretarji in predstojniki vladnih služb.
○ Po pooblastilu vlade ali ministrov lahko o sprejetih odločitvah obveščajo
javnost tudi državni sekretarji in predstojniki vladnih služb.
○ O izbranem načinu obvestite
javnost in se tega seveda dosledno držite.
○ S pomočjo novinarjev in medijev smo želeli v Zavarovalnici Maribor o našem projektu obvestiti širšo slovensko
javnost.
○ zastavimo cilje odnosov z javnostmi, opredelimo kateri javnosti je sporočilo namenjeno, določimo strategijo - način, kako bomo dosegli cilje ter progam izvajanja - orodja in načine, kako bomo nagovorili
javnosti.
○ In tako so se lokalne skupnosti znašle pred problemom, kako pravilno nagovoriti svoje
javnosti, kako usmerjati tok informacij navznoter in navzven, da bodo informacije dosegle želeno javnost, kako graditi celostno podobo in imidže lokalne skupnosti - skratka, kako izgraditi sistem odnosov z javnostmi in kako z njim pravilno upravljati.
○ V tej fazi je še posebej koristna raziskava, ki segmentira vse
javnosti.
○ Koristno je narediti raziskavo, ki segmentira vse
javnosti.
○ V zadovoljevanju interesov podjetja mora komunikator razumeti, kdaj je primerno prepričati
javnost, da ima podjetje prav glede nekega vprašanja.
○ Če ima organizacija visok nivo verodostojnosti, potem je zagotovljena osnova za nadaljnje prepričevanje, če pa je nivo verodostojnosti zelo nizek in se organizaciji ne verjame, potem je zelo težko prepričati
javnost v drugačno interpretacijo.
○ Kampanje so vodili odločni posamezniki, ki so
javnost nagovarjali s prižnice in s pomočjo tiska.
○ Odnosi z javnostmi imajo edinstveno možnost, da nagovarjajo vplivno
javnost preko vsakodnevnega pogovora ali pa preko medijev.
○ V okviru danih možnosti je agencijska ekipa poskušala izboljšati percepcijo SiOL-a v javnosti in zainteresirati širšo
javnost za uporabo oziroma nakup televizije prek ADSL.
○ Ne pozabite sicer, da morate komunicirati predvsem s ciljno/tarčno javnostjo, toda krizne in konfliktne okoliščine same od sebe zainteresirajo ne le ciljno/tarčno
javnost ali deležnike, pač pa tudi nestrukturirano javnost - nejavnost (po načelu: "slaba novica je dobra novica").
○ Seveda s popravkom informiramo tudi
javnost in tako posredno dejansko izvršujemo javni interes, vendar ta pravica nikakor ni vezana na javni interes.
○ Na splošno niste kršili posameznikove zasebnosti, če ga upodobite ali opišete z namenom, da informirate notranjo
javnost.
○ Vse te povezave lahko identificirajo različne
javnosti, ki v vzajemnem procesu sodelujejo z organizacijo.
○ Organizacija mora najprej identificirati
javnosti, ki so zanjo strateškega pomena, ter z njimi graditi odnose.
○ Kotler (1978) pa definira
javnost kot določeno skupino ljudi ali organizacij, ki imajo dejanski ali potencialni interes ali vpliv na organizacijo.
○ Kotler namreč definira
javnost kot "katerokoli skupino, ki ima obstoječi ali potencialni interes ali vpliv na sposobnost organizacije da doseže svoje cilje" (Kolter 1994, 676).
○ Cilji televizijskega sporočil Zakaj je pri tem programu ravno televizija medij, skozi katerega nameravate doseči ciljno
javnost?
○ Druga raven pri merjenju učinkovitosti akcij meri, v kolikšni meri smo z akcijo integriranega tržnega komuniciranja dosegli našo ciljno
javnost in ali je ta razumela naše sporočilo.
○ Precej drugačne so kampanje javnih politik, kjer si prizadevamo spodbuditi
javnost in tiste, ki odločajo, da bi spremenili določeno politiko (tudi teh sprememb ni mogoče doseči samo s komuniciranjem).
○ Sporočilo medijem mora imeti novičarsko vrednost, razumljivo in nekompleksno, vzajemno koristno (ponudi odgovore, se odziva na interese javnosti in spodbudi
javnost, da na podlagi interesov in skrbi delujejo)
○ Pri prvi izvedbi smo nekaj več pozornosti namenili medijem, saj smo želeli na projekt opozoriti čim širšo
javnost.
○ Z akcijo niso zbirali le denarja, ampak so
javnost opozorili na obstoj organizacije Crisis in na ovitku objavili telefonsko številko za dobrodelne prispevke.
○ V fazi načrtovanja moramo na podlagi raziskovalnih podatkov, ki smo jih pridobili v fazi raziskave okolja, definirati naravo in obseg komunikacijskega problema, določiti komunikacijske cilje, opredeliti ključne
javnosti, razviti centralno idejo in oblikovati sporočila, izbrati primerne medije (komunikacijske tehnike in orodja) ter oblikovati finančni, kadrovski in časovni načrt.
○ Za lokalne skupnosti je najpomembneje, da opredelijo svoje ključne
javnosti in da določijo komunikacijske cilje, na podlagi katerih lahko praktiki odnosov z javnostmi zastavijo kratkoročne in dolgoročne programe odnosov s posameznimi javnostmi.
○ Ravno zaradi tega je pomembno, da občine poznajo svoje ključne
javnosti, ki s svojimi prepričanji, znanjem, delovanjem in odločitvami vplivajo na izvajanje in uresničevanje ciljev in strategij občine.
○ Organizacija mora poznati svoje
javnosti, saj lahko brez njihovega razumevanja hitro postanejo tarča njihovih napadov (Grunig L. 1992:507).
○ Komuniciranje, ki je povezano z ugledom podjetja ali organizacije, nujno vključuje notranjo
javnost.
○ Ker je bil projekt zahteven in vključeval različne
javnosti, je moral komunikacijski načrt upoštevati razlike med njimi, še posebno organizacijske, percepcijske in razlike v znanju.
[
tvoriti, zanimati]
več...
○ Novinarji vedno tvorijo zainteresirano
javnost sami zase, za svoja občinstva in za javno mnenje kot celoto.
○ Pri tem ne smemo pozabiti na vpliv drugih skupin, ki lahko tvorijo aktivno
javnost in jim poslovna literatura še ne posveča zadostne pozornosti (regulatorni organi, aktivistične skupine, nevladne organizacije, okoljevarstveniki, ipd.), vendar lahko ključno vplivajo na uspeh organizacije.
○ želimo razložiti kaj, kar zanima širšo
javnost
○ Internet je odlična rešitev za takšne zadrege, saj lahko podjetja na svojem spletnem mestu nemudoma objavijo vsako informacijo, ki bi utegnila zanimati
javnost.
gbz SBZ3 [
posredovati, pošiljati, sporočati, poslati, sporočiti, komunicirati, zagotavljati, zagotoviti, predstavljati]
več...
○ Problem nastane tedaj, ko izsledke teh študij tehnični strokovnjak laični
javnosti posreduje v jeziku, ki je zanjo nerazumljiv in neprepričljiv.
○ Metode vrednotenja so v bistvu tehnike zbiranja podatkov, ki jih posredujemo
javnostim oziroma podsistemom organizacije za potrebe odločanja in upravljanja.
○ Oglaševanje nam dopušča, da izberemo medij in nadzorujemo naše sporočilo, ki ga pošiljamo
javnosti.
○ Predstavitvena gradiva se
javnostim pošiljajo v tiskani obliki, predstavijo v živo, predvsem pa se omogoča razprava o posameznih vsebinah.
○ Je Campbell lagal namerno ali pa je v trenutku, ko je britanski
javnosti sporočal, da je iraška grožnja resnična in blizu, ne bomo nikoli izvedeli.
○ Zelo običajno orodje, s katerim svojim
javnostim sporočajo, kaj so naredili na tem področju, so t.i. Poročila o korporativnem državljanstvu (Corporate citizenship reports).
○ Z izražanjem (v sporočilih, ki jih pošljemo medijem in drugim
javnostim) operacionaliziramo strategijo oziroma jo uporabimo v specifičnem primeru.
○ Z drugimi besedami: vsebinsko konsistentno informacijo moramo sočasno poslati vsem finančnim
javnostim, tako domačim kot tujim.
○ Ena najpomembnejših vlog odnosov z javnostmi je, da "dostavi" komplementarna sporočila različnim
javnostim.
○ "Globalna komunikacijska strategija, ki posreduje sporočila različnim
javnostim organizacije, se mora osredotočati na hitrost, jasnost in namenskost", pravi Winkler.
○ Pri teh organizacijah ne gre za prodajo ali promocijo izdelkov, temveč
javnostim komunicirajo predvsem njihovo poslanstvo, vizijo, skrb oziroma odnos do lokalnih skupnosti.
○ To mora jasno komunicirati svojim ciljnim
javnostim in odločno zanikati neresnico.
○ Izvajam aktivnosti v zvezi z informacijami, ki jih zagotavljamo
javnostim.
○ Zato bodo selektivni pri informacijah, ki jih zagotavljajo
javnosti in medijem.
○ Iz teh ciljev je izhajalo, da smo
javnosti zagotovili pravočasne informacije, ki so temeljile na dejstvih.
○ Že v prvi fazi je namreč pomembno, da vsem relevantnim
javnostim zagotovimo točne in pravočasne informacije.
○ Če je naloga vlade, da določa, usmerja in usklajuje izvajanje politike države, je njena dolžnost, da te svoje odločitve in aktivnosti tudi korektno predstavlja svojim
javnostim, med katere ne štejemo samo medijev temveč zelo širok spekter različnih notranjih in zunanjih javnosti.
○ Temeljna funkcija odnosov z javnostmi je artikulacija diskurza organizacije, zato ostaja specialist za odnose z javnostmi običajno neviden, je kot režiser ali ghostwriter v ozadju in govori ali piše neosebno v imenu organizacije, če pa govori ali piše osebno, je njegov osebni nastop del podobe, ki jo organizacija predstavlja
javnostim.
[
prilagajati se]
več...
○ Zadnji štirje koraki pa predstavljajo opravila, ki se prilagajajo različnim
javnostim.
○ Spreminja se glede na vsebino, obliko in stil, prilagaja se ciljnim
javnostim, prilagaja se tudi komunikacijskim kanalom.
[
pripadati]
več...
○ Novinarji so pogosto dejavni še na katerih drugih področjih, ne le v novinarstvu, in tako pogosto pripadajo več
javnostim hkrati.
○ Ko govorimo o ugledu podjetja, lahko odkrivamo teme in vrednote (materialne ali nematerialne), ki pripadajo določeni ciljni javnosti: ugled podjetja je pravzaprav določen z vrednotami, ki pripadajo ciljni
javnosti.
gbz kot SBZ1 [
opisati, obravnavati]
več...
○ Dèležniki, ki so že ali šele postajajo aktivni, pa lahko opišemo kot
javnosti.
○ Deležnike, ki imajo več zavesti in postanejo aktivni, lahko opišemo kot
javnosti" (Grunig, Repper 1992, 125).
○ S tem, da prejemnike informacij obravnavajo kot deležniške
javnosti, lahko lobisti povečajo verjetnost, da bo njihova pobuda uspešna.
○ Novinarje je treba obravnavati kot
javnost.
pbz0 SBZ3 [
poslan, prilagojen, namenjen]
več...
○ Posebna pozornost je bila namenjena centraliziranju informacij, ki so bile poslane različnim ciljnim
javnostim skozi več kanalov.
○ Ta sporočila so bila poslana
javnostim, ki so bila ustrezno definirana v programu.
○ Sporočila morajo biti prilagojena ciljnim
javnostim, pa tudi komunikacijskim kanalom.
○ V vsaki državi je lokalna komunikacijska agencija Ogilvy skupaj z Unileverjem priredila dogodek, ki je bil prilagojen lokalni
javnosti in je uporabil lokalne mnenjske voditelje.
○ Ko pripravljate letno por očilo ali finančno sporočilo za objavo, ponavadi pripravljate informacijo, ki je namenjena aktivnim
javnostim, ki jo same iščejo in ki potrebujejo finančne podatke o vaši organizaciji.
○ V tem poglavju bomo difuzno in kabelsko televizijo obravnavali skupaj, saj so programi, ki jih izvajata ena in druga, kanali za videosporočila za objavo in druge tehnike, ki so namenjene zunanjim
javnostim.
sbz0 z SBZ6 [
odnos, komuniciranje, stik, komunikacija, sodelovanje, dialog, razumevanje, povezava, razmerje, soodvisnost, povezanost, ravnanje, delo]
več...
○ Služba za odnose s finančnimi
javnostmi odgovornim za stike z vlagatelji pomaga tako, da v finančnih krogih opozarja na podjetje in pojasnjuje njegovo poslovno strategijo, zlasti na tiskovnih konferencah in posvetih z analitiki.
○ Prav tako mora biti vodja službe za odnose z
javnostmi na posameznem ministrstvu obveščen o dogajanju na ministrstvu ter vladi, še posebno v delu, ki pokriva problematiko ministrstva.
○ Današnji predstavnik za komuniciranje z
javnostmi se otepa tudi s pomanjkanjem strokovnih znanj in delovnih izkušenj tako s področja stroke, kot s konkretnega delovnega področja.
○ Tehnike za komuniciranje z izbranim
javnostmi, pri izvajanju programa odnosov z donatorji, so specifične.
○ Priprava priročnika je zahtevala sodelovanje mnogih oddelkov banke (kadrovski oddelek, oddelek za trženje in stike z
javnostmi, oddelek za organizacijski razvoj in uprava).
○ Običajno predstavnik za stike z
javnostmi obišče določeno medijsko hišo in tam opravi intervju ali pa sodeluje v kontaktnih oddajah na televiziji oziroma radiu.
○ Prav zato v nadaljnjem besedilu posvečam več pozornosti razlagi potrebe po komunikaciji s finančnimi
javnostmi.
○ V celoti ali po delih ga bomo izvajali, vse dokler obstaja potreba po večji komunikaciji s ciljnimi
javnostmi.
○ Smiselno je predvideti načine rednega obveščanja o poteku dela na projektu in še posebej o posameznih fazah sodelovanja z
javnostmi.
○ Zapisano vnaša v postopek elemente predvidljivosti, kar je za izdelavo akta in dobro sodelovanje z
javnostmi ključno.
○ Dialog z
javnostmi, ki zagotavlja razumevanje stališč in mnenj, lahko vodi k prilagajanju in spreminjanju zastavljene strategije organizacije.
○ Največje spremembe so vsekakor novo pojmovanje vladnih komunikacij, ki morajo predstavljati neprestan dialog z vsemi zainteresiranimi
javnostmi, organiziranost vladnih komunikacij in pristojnosti vladnih komunikatorjev.
○ Predpostavlja namreč, da organizacije s podporo javnosti in doseganjem medsebojnega razumevanja z različnimi
javnostmi veliko lažje dosežejo uspeh pri ugotavljanju in uresničevanju svojih ciljev, kot če kljubujejo javnemu nasprotovanju ali če so brezbrižne do javnosti.
○ Predpostavlja namreč, da organizacije s podporo javnosti in doseganjem medsebojnega razumevanja z različnimi
javnostmi veliko lažje dosežejo uspeh pri ugotavljanju in uresničevanju svojih ciljev kot pa, če kljubujejo javnemu nasprotovanju ali če so brezbrižni, ravnodušni do javnosti" (Black 1993, 11).
○ Vzporedno se je vzpostavila tudi povezava z
javnostjo, ki je bila določena za ciljno skupino gledalcev.
○ Zemljevid deležnikov je prikaz organizacije in njenih povezav s pomembnimi
javnostmi.
○ Organizacija, ki ima uspešne odnose z javnostmi, bo dosegla pozitivna razmerja z
javnostmi."
○ Center in Jackson sta izpostavila osrednjo vlogo odnosov v upravljanju odnosov z javnostmi: "Ustrezni termin za rezultate, ki naj bi jih povzročala praksa odnosov z javnostmi, so razmerja z
javnostmi.
○ Organizacije načrtujejo programe odnosov z javnostmi strateško - kar pomeni, da identificirajo javnosti, ki bodo najbolj verjetno omejevale ali krepile njihovo zmožnost, da zasledujejo svoje poslanstvo, in da snujejo komunikacijske programe, ki pomagajo organizaciji upravljati njeno soodvisnost s temi strateškimi
javnostmi.
○ Organizacije morajo načrtovati odnose z javnostmi strateško, identificirati morajo javnosti, ki bodo najverjetneje omejevale ali krepile njihove možnosti, da sledijo svojemu poslanstvu in da vzpostavijo komunikacijske programe, ki pomagajo organizaciji upravljati njeno soodvisnost s strateškimi
javnostmi (Grunig in Hunt, 1995, str. 12).
○ Izris javnosti in njihovih povezav pomaga lokalni skupnosti spoznavati in izboljševati povezanost s posameznimi
javnostmi ter krepiti vlogo strateških javnosti pri svojem delovanju.
○ Anketiranci so ocenjevali tudi svojo povezanost z zunanjimi
javnostmi in povezanost zunanjih javnosti med seboj.
○ Namesto tega pa so postali orodje ravnanja z mnogimi
javnostmi, s prebivalci lokalnih skupnosti vred, zaposlenimi, dobavitelji, trgovci in politiki.
○ Član ali članica bosta poštena v svojem ravnanju z
javnostjo, z bivšimi ali sedanjimi klienti ali delodajalci in s svojimi stanovskimi kolegi in kolegicami, pri čemer bosta izkazovala dolžno spoštovanje idealu svobodnega pozvedovanja in mnenjem drugih.
○ Norveška informacijska politika temelji na petih načelih, ki naj bi jih pri svojem delu z
javnostmi upoštevale vse vladne službe in agencije.
○ Priročnik za odnose z javnostmi Ministrstva za notranje zadeve je temeljni dokument za delo z
javnostmi (predvsem mediji) tako za delavce na Ministrstvu kakor tudi delavce v policijskih enotah po Slovenji.
[
konflikt, manipuliranje]
več...
○ Model se razmeroma dobro obnese, ko podjetje ni v večjem konfliktu z
javnostmi.
○ Z zmanjševanjem konfliktov z
javnostmi se pomikamo k paradigmi ustvarjanja dobička, saj preprečimo drage krize (Heath, 2001).
○ Pri tem se kaj hitro znajdemo na spolzkih tleh komuniciranja, katerega cilj je manipuliranje z
javnostmi za dosego komunikatorjevih ciljev.
○ Pri tem načinu je ključno zavestno manipuliranje z
javnostmi; gre za enosmerno uveljavljanje interesov organizacije z vsemi dovoljenimi in nedovoljenimi sredstvi, kar pomeni, da pri komuniciranju ni spoštovana norma resničnosti.
sbz0 med SBZ6 [
prepoznavnost, ugled]
več...
○ Povečali smo prepoznavnost med širšo
javnostjo in že pred otvoritvijo privabili prve obiskovalce, kar nakazuje velik odziv na različne nagradne igre, ki so za nagrado ponujale brezplačne vstopnice za Vodno mesto.
○ Zavarovalnica Maribor je z medijskimi objavami v dnevnem, periodičnem in občasnem tisku ter z medijskimi objavami v elektronskih medijih dosegla prepoznavnost med širšo
javnostjo.
○ Postavili smo si izrecno merljive cilje, s čimer naj bi tudi potrdili pravilnost odločitev o vstopu na področje športa, ki nam bo prinesla želeno utrditev imena ter rast prepoznavnosti in ugleda med splošno
javnostjo.
○ To velja še posebej izpostaviti takrat, kadar uspešnost organizacije merimo z njenim ugledom in dojemanjem ugleda med njenimi
javnostmi.
gbz z SBZ6 [
komunicirati]
več...
○ V četrtem delu so anketiranci opredeljevali najpogostejše vzroke, zaradi katerih komunicirajo s posameznimi
javnostmi ter težave, s katerimi se pri tem srečujejo.
○ Glede na finančna sredstva smo se odločili, da bomo tudi s splošno
javnostjo komunicirali prek dobro izvedenih odnosov z mediji, torej posledično pridobljenih objav v medijih.
sbz0 za SBZ4 [
sporočilo, izjava, obvestilo, pisanje, vprašalnik, informacija, program]
več...
○ Jezikovna pravila, ki veljajo za sporočilo za
javnost, veljajo tudi za razlagalno gradivo.
○ Med izdelke štejemo sporočila za
javnost, novinarske konference, dogodke in tako naprej.
○ Na koncu simpozija so udeleženci sprejeli še izjavo za
javnost, pripravljen pa je bil tudi zbornik s simpozija.
○ Morda jih bo zanimal tudi pravni okvir tega ukrepa, tako da utegnejo odvetniki, ki zastopajo podjetje, svetovati zelo pazljivo obdelavo vseh izjav za
javnost.
○ Zaradi velikega števila obvestil za
javnost, ki jih prejemajo medijske hiše, je objava le-teh negotova.
○ FCC zahteva tudi od televizijskih postaj, da namenijo del časa neprofitnim obvestilom za
javnost.
○ Na voljo je vrsta različnih oblik pisnih sporočil, ki jih lahko uporabi praktik pri pisanju za posamezne
javnosti in določene namene.
○ Kakršnakoli že je situacija, temelj vsemu je vodilo, po katerem pisanje za
javnosti doseže nameravani namen samo, če ustreza minimalni opredelitvi 'dobrega pisanja' - da je torej jasno, jedrnato, pravilno in zaokroženo.
○ Priloga 3: Vprašalnik za strokovno
javnost
○ Priloga 2: Vprašalnik za splošno
javnost
○ Zakon pa terja še več: vsaka javna oseba mora imeti določeno odgovorno osebo za izvajanje odnosov z mediji (oziroma za dajanje informacij za
javnost v jeziku zakona).
○ Mnoge velike organizacije so izboljšale svojo "transparentnost" - dostopnost informacij za
javnost, precej po zaslugi internetne tehnologije.
○ Načrtovanje in programiranje: pridobljene informacije v prvem koraku so uporabljene za odločitve o programih za
javnosti in ciljih.
○ Nekatere organizacije razvijajo ločene oddelke za specializirane komunikacijske programe za različne
javnosti, kot npr. trženjske komunikacije, komunikacija z zaposlenimi, odnosi z investitorji, vladni odnosi...
sbz0 na SBZ4 [
vplivanje, učinek, vpliv]
več...
○ Po teh teče tok vplivanja na
javnost in reverzibilni tok mnenj in stališč, ki jih mora vlada upoštevati.
○ Na ta način lahko lokalna skupnost izkorišča posredne učinke vplivanja na posamezno
javnost preko druge javnosti (npr. bolj neposreden in oseben stik z občani lahko lokalna skupnost dosega preko krajevnih skupnosti in mestnih četrti).
○ Ko pa so strokovnjaki za odnose z javnostmi spoznali, da ima publiciteta učinke na
javnost še preden ima vrednost, so ta termin nadomeščali z vedno novimi.
○ Cilji so osredotočeni na en zaželen odziv/učinek na eno ciljno
javnost.
○ Kdo ali kaj ima pozitiven vpliv na ciljno
javnost in komu le-ta zaupa?
○ Organizacija vpliva na
javnost
SBZ0 znotraj sbz2 [
lokacije, sistema, organizacije]
več...
○ Njihova naloga je lajšati komuniciranje med organizacijo in
javnostmi znotraj geografske lokacije, v kateri se nahaja organizacija (Grunig in Hunt, 1984: 267).
○ Odnosi z lokalno skupnostjo so po Grunigu in Huntu posebni programi, ki služijo lažjemu in boljšemu komuniciranju organizacije z
javnostmi znotraj lokacije, kjer se nahaja organizacija (Grunig in Hunt, 1984).
○ Po njunem mnenju zavzemajo odnosi z mediji osrednji položaj v odnosih z javnostmi zato, ker so mediji kot "ventilarji", ki nadzorujejo dotok informacij k
javnostim znotraj družbenega sistema.
○ Odnosi z mediji tako zavzemajo osrednji položaj v odnosih z javnostmi, ker so mediji kot ''ventilatorji'', ki nadzorujejo dotok informacij k
javnostim znotraj družbenega sistema.
○ V tretjem delu naloge sem analizirala vrste odnosov med marketingom in odnosom z
javnostmi znotraj organizacije.
○ Organizacijsko komuniciranje proučuje komuniciranje organizacij z različnimi
javnostmi znotraj organizacije in zunaj nje.
SBZ0 v sbz2 [
instituciji]
več...
○ V nalogi bom predstavila priporočila skupine strokovnjakov, ki so oblikovali nov model vladnih komunikacij, katerih glavna naloga naj bi bila zagotavljanje transparentnosti in odprtosti britanske vlade, in s tem večanje zaupanja splošne
javnosti v državne institucije in oblast.
○ Dogodki, povezani s pripravami na napad na Irak, komunikacijske strategije in izvajanje komunikacijskih aktivnosti, mnoge odkrite laži britanskih vladnih komunikatorjev in ostalih predstavnikov vlade so zaupanje britanske
javnosti v institucije države še dodatno omajale.
gbz za SBZ4 [
skrbeti]
več...
○ Javne in državne institucije morajo že po zakonu skrbeti za
javnost svojega dela in informirati državljane o vseh pomembnih sestavinah svojega delovanja ter dovoliti in hkrati izvajati dostop do informacij javnega značaja.
○ Analiza demografskih podatkov vprašanih nam pomaga opredeliti "profil" današnjih predstavnikov institucij, ki skrbijo za
javnost njihovega dela.
sbz0 za SBZ2 [
pisanje, strategija, sporočilo]
več...
○ Najboljše pisanje za
javnosti se zraste s kontekstom, če privzame ton in slog, ki sta skladna z izbranim medijem.
○ Pisanje za
javnosti mora zadoščati samo po sebi, ločeno od avtorjeve identitete.
○ oblikovanje komunikacijskih strategij za različne
javnosti
○ Po tem, ko so vse javnosti narisane na zemljevidu in ko so določene njihove povezave in pomembnost za organizacijo, sledi tretji korak v analizi javnosti - predvidevanje posledic tržnih strategij za posamezne
javnosti.
○ Po hitro izpeljanih aktivnostih ITF-a, ko so vsi donatorji in slovenska diplomacija igrali vlogo posrednika (širili odlične rezultate dela ITF-a in komunicirali potrebo nenehne podpore novih donatorjev), je bil glavni komunikacijski izziv vzdrževati enotno komunikacijsko osnovo preko temeljnih sporočil za ciljne
javnosti.
○ uporaba teh percepcij za razvoj ciljnih sporočil za
javnosti
gbz na SBZ2 [
nanašati se, vplivati]
več...
○ Organizacija tako v svojem pristopu mnogokrat uporablja več modelov, da bi lahko usmerjala in dosegala zastavljene cilje komuniciranja, ki se nanašajo na različne
javnosti in so odvisni od namena komuniciranja.
○ Javni odnosi so eden od številnih vidikov odnosov z javnostmi in se nanašajo na posebne
javnosti v okvirih vlad, parlamentov, občinskih oblasti in tako dalje.
○ Pri tem modelu gre za bolj prefinjen pristop, ki uporablja raziskave za razvoj sporočil, s katerimi organizacija želi vplivati na strateške
javnosti (Grunig, 1992:18).
○ Mnogi praktiki vidijo v medijih javnost svojega združenja (organizacije) in torej verjamejo, da medijsko pokrivanje samo po sebi pomeni, da nagovarjajo - in vplivajo na več
javnosti.
gbz do SBZ2 [
priti]
več...
○ Praktiki odnosov z javnostmi morajo navezovati odprta in zaupljiva razmerja z novinarji in uredniki, ker je od njih odvisno, ali bo informacija prišla do
javnosti ali ne (Grunig in Hunt, 1984: 223).
○ Toda prav tako kot sicer v odnosih z javnostmi velja, da se lahko vsak déležnik čez noč spremeni v aktivno javnost ter da lahko vsako javnost razumemo in upoštevamo ne le kot ciljno javnost (tisto, do katere želimo priti), ampak tudi kot tarčno (tisto, prek katere skušamo priti do ciljne
javnosti), tako tudi v odnosih z lokalnimi skupnostmi velja, da so dobro vodene tiste, ki znajo upravljati celoto, vključno z detajli, ki se lahko čez noč prelevijo v osrednji problem.
→
aktivna javnost →
domača javnost →
enoproblemska javnost →
finančna javnost →
nejavnost
Gigafida
,
KoRP
Dostopnost