konflíkt♦♦
Spor, napetost, nesoglasje, nasprotje med različnimi subjekti, ki nastane zaradi situacije ali obnašanja, zaradi katerega se subjekti med seboj ne strinjajo in se ne more dogovoriti za mirno ureditev problema.
Daljša razlaga:
več...Konflikt je lahko duševno stanje nemoči zaradi nasprotujočih si teženj, zaradi nasprotij med hotenjem in nemočjo (npr. duševni konflikt), med tem, kar je moralno, in tem, kar ni moralno (moralni konflikt). Priti v konflikt lahko pomeni ravnati v nasprotju s predpisi. Konflikti nastajajo med ljudmi (medosebni konflikt), med strankami (pogodbeni konflikt), med državami (meddržavni konflikt), v družbi (družbeni konflikt).
Konflikt, ki nastane kot posledica neurejenih razmer ali dogovorov, lahko preraste v krizo. Značilnosti konfliktov so v njihovi čustveni nabitosti, ko udeleženci niso zmožni ločiti vsebine od udeležencev samih.
Angleško: conflict
● Značilnost
konfliktov je v njihovi emocionalnosti, čustveni nabitosti, ko udeleženci pogosto niso zmožni ločiti vsebine od udeležencev samih.
● Organizacija tudi pričakuje, da bodo vse spremembe za rešitev morebitnega
konflikta prišle s strani javnosti in ne organizacije.
sbz0 SBZ2
[razreševanje, reševanje, preprečevanje, obvladovanje, rešitev, upravljanje] več...
○ Članek obravnava odnose z javnostmi kot veščino razreševanje interesnih
konfliktov med organizacijo in njenimi strateškimi deležniki.
○ Škerlep, Andrej (1998) Veščina razreševanja interesnih
konfliktov in elokventne artikulacije organizacijskega diskurza.
○ Stafford in Canary sta preučevala strategije, ki jih pari uporabljajo za ohranitev odnosov, navedla pa sta tudi množico raziskav o reševanju
konfliktov in problemov v odnosih.
○ Teorija o reševanju
konfliktov, ki predvideva dobro medsebojno razumevanje poklicev in okoliščin dela, bi lahko pomagala razvijati nova vprašanja in odgovore v tej smeri.
○ Ta komunikacija je velikokrat spregledana, je pa prav tako pomembna za ustvarjanje ustrezne organizacijske klime in preprečevanje
konfliktov.
○ Zavedali smo se tudi pretekle izkušnje z materinskim domom v Jelovcu, zato je bil del naših aktivnosti usmerjen tudi v informiranje lokalnega prebivalstva in preprečevanje morebitnih
konfliktov.
○ Cena za dialog, za pluralnost, je pogosto lahko tudi nasprotovanje in v obvladovanju porajajočih se
konfliktov na ravni družb in posameznikov, so odločilne prav odprte komunikacije.
○ Komuniciranje, s katerim organizacija vključi javnosti v svoj proces odločanja, pomaga pri obvladovanju
konflikta, preden postanejo nujne komunikacijske kampanje.
○ Organizacija tudi pričakuje, da bodo vse spremembe za rešitev morebitnega
konflikta prišle s strani javnosti in ne organizacije.
○ V zvezi s tem tudi Renn (1991a: 201) podaja eno najsplošnejših pravil, ki izhaja iz analize ravni razprav o tveganjih: tehnične (prva raven) in organizacijske (druga raven) rešitve
konfliktov o tveganjih so lahko uspešno uporabljene le, kadar razprava sploh ne doseže tretje ravni ali kadar je bila uspešno pomaknjena s tretje ravni (nazaj) na drugo ali prvo raven, vsaj kar zadeva večino zainteresirane javnosti.
○ Oddelek za odnose z javnostmi skupaj s kadrovskim in drugimi oddelki deluje pri komuniciranju z zaposlenimi na naslednjih področjih: socializacija in grajenje delovnih skupin, odločanje in komuniciranje o odločitvah, upravljanje
konfliktov v sami organizaciji in nagrajevanje zaposlenih.
○ Poslušanje, pogajanje, upravljanje
konfliktov, doseganje sporazumov med organizacijo in njenimi pomembnimi deležniki.
[
jakost, stanje]
več...
○ Stopnja jakosti
konflikta pa zaradi strinjanja o metodoloških pravilih znanstvenega raziskovanja ne more biti znatna (ampak je lahko le zelo nizka, op. M. D.).
○ V izvorni klasifikaciji je namesto o stopnji kompleksnosti govora o sistemski negotovosti, namesto o jakosti
konflikta pa o pomembnosti odločitve (angl. decision stake).
○ Za razliko od krize je pereči dogodek (angl. "issue") začetno stanje
konflikta, ki utegne prerasti v nasprotovanje, v katerem se mnenja udeležencev razlikujejo.
○ Ker pa se odnosi z javnostmi ukvarjajo predvsem z interesnimi razmerji, in to pogosto v stanju zaostrenega
konflikta, se postavlja vprašanje, kaj Grunigova abstraktna formulacija o dvosmernem simetričnem odnosu pomeni.
pbz0 SBZ0 [
razredni, interakcijski, mnenjski, strokovni]
več...
○ Obravnava vprašanja razrednega
konflikta in konsenza, torej vprašanja, ki so jim dala osnovo dela štirih velikih političnih sociologov: Marx, Tocqueville, Weber in Michels (Vreg, 2000).
○ Mnenjski konflikt je mnenjska kategorija, ki kaže na razcepljenost družbe glede kakega vprašanja, ob bistvenih vprašanjih družbene ureditve pa izvira iz razrednega
konflikta in izraža temeljna družbena protislovja (Vreg, 2000: 75).
○ Zagotavljale bi naj sporazumevanje med partnerji, gradile medsebojno zaupanje, zagotavljale verodostojnost sporočil, odstranjevale nesporazume, vzpostavljale empatičen dialog, reševale interakcijske in interesne
konflikte in razvijale medsebojne človeške odnose.
○ dvigniti sposobnost reševanja interesnih in interakcijskih
konfliktov in sporov
○ Le v takih primerih se lahko oblikuje mnenjski konsenz ali nastane mnenjski
konflikt.
○ Mnenjski
konflikt je mnenjska kategorija, ki kaže na razcepljenost družbe glede kakega vprašanja, ob bistvenih vprašanjih družbene ureditve pa izvira iz razrednega konflikta in izraža temeljna družbena protislovja (Vreg, 2000: 75).
○ Avtorji s tega področja se ne ukvarjajo s strokovnimi
konflikti med marketingom in odnosi z javnostmi in tako osvetljujejo problematiko integracije komuniciranja s stališča pomena za organizacijo.
○ V poznih 90. letih so se na teoretičnem področju pojavili predstavniki nove "stroke", t.j. integriranega komuniciranja, ki pa poskušajo reševati strokovni
konflikt med marketingom in odnosi z javnostmi tako, da poudarjajo, da integracija ni le vsota prispevka združevanja vseh vrst komunikacij v komunikacijsko funkcijo, temveč k rezultatu pomembno prispevajo sinergični učinki (Rakun, 1999: 814).
[
notranji]
več...
○ Poklica, ki mora znati stopiti čez notranje
konflikte, zunanje pritiske in ostale pasti.
○ Po porazu na volitvah leta 1979 je v laburistični stranki po pričakovanjih nastopilo obdobje notranjih "ideoloških"
konfliktov in včasih je prišlo tudi do škodljivih odcepitev (več vodilnih članov je izstopilo iz stranke in ustanovilo socialdemokratsko stranko).
[
potencialni]
več...
○ S komuniciranjem z aktivnimi javnostmi, pogajanji in segmentiranjem javnosti namreč lahko odpravimo marsikateri potencialni
konflikt.
○ Razlikovati je treba med perečim dogodkom, "javno temo", potencialnim ali dejanskim
konfliktom in krizo.
[
velik]
več...
○ Model se razmeroma dobro obnese, ko podjetje ni v večjem
konfliktu z javnostmi.
○ Še izrecno manj učinkoviti so, kadar je organizacija v večjem
konfliktu z javnostjo.
gbz SBZ4 [
razreševati, uravnavati, reševati, preprečevati, rešiti]
več...
○ Pravni okviri za izvajanje odnosov z javnostmi so za praktike zelo pomembni, saj določajo pravila pravic in obveznosti ter pomagajo razreševati morebitne
konflikte med organizacijo in javnostmi.
○ To pomeni, da zna uporabljati medijske analize in raziskave javnega mnenja, zna svetovati, preprečevati oziroma razreševati
konflikte in nesporazume, ki nastajajo znotraj ali zunaj organizacije itd.
○ Namen modela je praktike odnosov z javnostmi postaviti na mesto mediatorjev med organizacijo in njenimi javnostmi, ki s pomočjo komuniciranja uravnavajo
konflikte in dosegajo obojestranski sporazum med organizacijo in njenimi javnostmi.
○ Kot alternativa tem pogledom obstaja še idealistični pogled vloge v družbi: "odnosi z javnostmi so mehanizem, s katerim organizacije in javnosti interaktirajo v pluralističnem sistemu, da zmorejo uravnavati njihovo medsebojno neodvisnost in
konflikte" (Grunig J. 1992a:9).
○ Sodobni menedžment rešuje
konflikte oz. nasprotja predvsem na naslednje štiri načine
○ V poznih 90. letih so se na teoretičnem področju pojavili predstavniki nove "stroke", t.j. integriranega komuniciranja, ki pa poskušajo reševati strokovni
konflikt med marketingom in odnosi z javnostmi tako, da poudarjajo, da integracija ni le vsota prispevka združevanja vseh vrst komunikacij v komunikacijsko funkcijo, temveč k rezultatu pomembno prispevajo sinergični učinki (Rakun, 1999: 814).
○ Odnosi z javnostmi tudi omogočajo, da organizacija svoje odločitve na pravi način in v pravi obliki posreduje v zunanje in notranje okolje ter s tem zagotavljajo razumevanje delovanja in odločanja organizacije ter preprečujejo morebitne
konflikte.
○ Kvantitativna raziskava Dozierja, L. Grunig in J. Gruniga (1995, str. 226 - 229) na vzorcu več kot 300 organizacij v ZDA, Kanadi in Veliki Britaniji je potrdila, da je za odlične programe odnosov z javnostmi dosti bolj verjetno, da "učinkovito spreminjajo odnose" in "učinkovito preprečujejo
konflikte", kot je to verjetno za manj odlične programe.
○ Prav tako, da tudi odnosi z javnostmi lahko rešijo vse
konflikte.
○ Dvosmerni simetrični odnosi z javnostmi opisuje model odnosov z javnostmi, ki temelji na raziskavah in uporablja komunikacijo, da reši
konflikte in izboljša razumevanje med strateškimi javnostmi (Grunig, 1992: 18).
[
povzročiti, povzročati]
več...
○ Ravno tako se mora član organizacije PRSA izogibati dejanjem, ki bi povzročila
konflikt med osebnim in profesionalnim interesom.
○ Jasno je, da bo vsaka sprememba v podjetju, pa četudi gre za odlično in koristno idejo, povzročila napetosti in
konflikte.
○ Zato se omejujem le na dva teoretična pristopa, ki po mojem lahko pomenita prekrivanje, ujemanje marketinga z odnosi z javnostmi in komunikacijskim menedžmentom in povzročata
konflikte med zagovorniki ene ali druge "strani".
○ Preden začnemo z razmerjem konfliktnosti med predstavniki za odnose z javnostmi in novinarji, opredelimo sam pomen besede konflikt, ki je po SSKJ opredeljena kot (1) duševno stanje nemoči zaradi nasprotujočih si teženj; nasprotje, napetost: taka hotenja nujno povzročajo
konflikt in (2) vojno, spopad.
SBZ0 in/ali sbz0 [
nesporazum, napetost, kriza, problem]
več...
○ Imeti skupino študentov, ki so različnih narodnosti, kultur, imajo različna ideološka, verska, vrednotna prepričanja, itd. je zelo zahtevno delo, saj so
konflikti in nesporazumi v takšnih skupinah tako med študenti kot tudi med profesorjem in študenti veliko bolj pogosti kot v monokulturnih skupinah.
○ preprečevanje
konfliktov in nesporazumov med organizacijo in njenim okoljem
○ Jasno je, da bo vsaka sprememba v podjetju, pa četudi gre za odlično in koristno idejo, povzročila napetosti in
konflikte.
○ Napetosti in
konflikte je treba odpravljati, še preden začnejo škodljivo delovati.
○ Razlikovati je treba med perečim dogodkom, "javno temo", potencialnim ali dejanskim
konfliktom in krizo.
○ Namen modula je na praktičnih primerih pokazati načrtovanje in upravljanje s
konflikti in krizami ter komuniciranje v kriznih in konfliktnih okoliščinah ter preizkusiti načine, ki lahko praktiku odnosov z javnostmi pomagajo, da pripravi učinkovito komunikacijo v kriznih in konfliktnih okoliščinah.
○ Stafford in Canary sta preučevala strategije, ki jih pari uporabljajo za ohranitev odnosov, navedla pa sta tudi množico raziskav o reševanju
konfliktov in problemov v odnosih.
○ Rus trdi, da so vsi procesi odločanja do neke mere mešanica reševanja problemov in
konfliktov, zato lahko odločanje opredelimo kot proces, v katerem prihaja do sinergetskih ali pa entropičnih učinkov med znanjem in močjo.
SBZ0 sbz2 [
interesov, situacij, vlog]
več...
○ Načelo
konflikta interesov se v bolj ali manj razširjeni obliki pojavlja v skoraj vseh primerjanih kodeksih.
○ Sestavku o novinarskem delu sledi poglavje o
konfliktih interesov.
○ Prednost takšnega analiziranja je v preprečevanju oziroma zmanjševanju
konfliktih situacij, razumevanju potreb javnosti ter predvsem v zmanjševanju stroškov, ki bi jih organizacija imela, če bi neselektivno izvajala komunikacijske programe za vse deležnike.
○ Ključna vloga odnosov z javnostmi je v njihovem raziskovanju in poznavanju tako zunanjega kot notranjega okolja - javnosti, njihovih povezav in soodvisnosti, zaznavanju sprememb in trendov v okolju, zaznavanju in predvidevanju možnih
konfliktih situacij, ipd.
○ Handy (1976: 58-59) opisuje
konflikt vlog, ki izhaja iz potrebe osebe, da izvaja eno ali več vlog v isti situaciji.
○ Znotraj tega podpoglavja bomo govorili o pojmovanju organizacije kot sistemu vlog, vedenju v vlogah, procesu nastajanja in opravljanja vlog in
konfliktih vlog.
SBZ0 z sbz6 [
vrednotami, interesi]
več...
○ Novosti: malo ali nič podatkov, ne prihajajo v
konflikt z vrednotami in prepričanji
○ Metafore: zaradi dvoumnosti ne prihajajo v
konflikt z obstoječimi vrednotami in prepričanji, zahtevajo interpretacijo (slike)
○ prilagajajo tiste politike, postopke in dejanja, ki so v
konfliktu z interesi javnosti in organizacijskim preživetjem
○ usklajujejo organizacijsko politiko, postopke in delovanje, kadar odkrijejo, da so le-ti v
konfliktu z javnim interesom in organizacijskim preživetjem
[
javnostjo]
več...
○ Model se razmeroma dobro obnese, ko podjetje ni v večjem
konfliktu z javnostmi.
○ Še izrecno manj učinkoviti so, kadar je organizacija v večjem
konfliktu z javnostjo.
[
skupino, organizacijo]
več...
○ Upoštevanje interesov le ene skupine déležnikov lahko vodi v
konflikt z ostalimi skupinami, ki v najradikalnejši obliki okvire konfliktnosti celo preraste v krizo.
○ Če se znajdemo v
konfliktu s takšnimi skupinami, potem se lahko kvečjemu pogajamo - vsakršni poskusi prepričevanja teh ljudi so zaman.
○ Odsotnost zanimanja za retoriko in teorije diskurza je presenetljiva v luči dejstva, da Grunig definira bistvo prakse odnosov z javnostmi s situacijami, v katerih je organizacija soočena s pozorno in dejavno javnostjo, ki je v
konfliktu z organizacijo glede enega ali več spornih vprašanj (issue).
○ Čeprav dejavnost odnosov z javnostmi v praksi pomeni neprestano rutinsko komuniciranje z deležniki, se teorija usmerja predvsem na tiste deležnike, ki predstavljajo za organizacijo grožnjo interesnega konflikta ali pa so se že zapleteni v
konflikt z organizacijo.
SBZ0 med sbz6 [
laiki in strokovnjaki]
več...
○ Izguba zaupanja je ena najpogostejših razlag
konfliktov med laiki in strokovnjaki, ki se je poslužujemo tudi v pričujoči nalogi, v kateri obravnavamo fenomen zaupanja kot osrednji dejavnik učinkovitosti komuniciranja o tveganjih.
○ V prvo skupino pogledov sodijo zagovorniki stališča, da se
konflikti med laiki in strokovnjaki le navidezno nanašajo na razpravo o določenih (konkretnih) tveganjih.
[
marketingom in odnosi z javnostmi, organizacijo in deležniki]
več...
○ Avtorji s tega področja se ne ukvarjajo s strokovnimi
konflikti med marketingom in odnosi z javnostmi in tako osvetljujejo problematiko integracije komuniciranja s stališča pomena za organizacijo.
○ Navadno je povzročitelj
konfliktov med marketingom in odnosi z javnostmi marketinško komuniciranje, saj si obe funkciji lastita komunikacijsko odgovornost zase.
○ Članek obravnava odnose z javnostmi kot veščino razreševanje interesnih
konfliktov med organizacijo in njenimi strateškimi deležniki.
○ Pravni okviri za izvajanje odnosov z javnostmi so za praktike zelo pomembni, saj določajo pravila pravic in obveznosti ter pomagajo razreševati morebitne
konflikte med organizacijo in javnostmi.
gbz v SBZ5 [
biti]
več...
○ Iz navedenega sklepam, da odnosi z javnostmi niso v dejanskem
konfliktu z marketingom in drugimi elementi marketinškega spleta.
○ Model se razmeroma dobro obnese, ko podjetje ni v večjem
konfliktu z javnostmi.
gbz do SBZ2 [
privesti, prihajati, priti]
več...
○ Novinar se mora izogibati situacijam, ki bi lahko privedle do
konflikta interesov.
○ Asimetrični model lahko še vedno privede do
konflikta, saj specialisti za odnose z mediji ponavadi skušajo nadzorovati poročanje o svoji organizaciji in ga omejiti, da bo ustrezalo ciljem, kakršne si zastavljajo njeni odnosi z javnostmi.
○ Bodi da odhajajo ključni kadri, da prihaja do
konfliktov med zaposlenimi, bodi do naravnih katastrof.
○ V zavesti potencialne stranke ne prihaja do
konfliktov, ker konkurenčne blagovne znamke ne obstajajo.
○ Pri delovanju lahko pride do različnih
konfliktov.
○ Če se dejavne javnosti vključijo že na začetku, potem se je mogoče lotiti reševanja njihovih problemov, še preden pride do
konflikta in še preden sklenejo, da nimajo drugega izhoda, kot da s pritiskom pripravijo organizacijo do spremembe.
gbz v SBZ4 [
prihajati, voditi]
več...
○ Novosti: malo ali nič podatkov, ne prihajajo v
konflikt z vrednotami in prepričanji
○ Metafore: zaradi dvoumnosti ne prihajajo v
konflikt z obstoječimi vrednotami in prepričanji, zahtevajo interpretacijo (slike)
○ Na prvi stopnji gre torej predvsem za prizadevanje organizacije, da njeno delovanje ne bi vodilo v kakršnekoli
konflikte z ožjo in širšo skupnostjo, v kateri deluje oziroma na katero vpliva.
○ Upoštevanje interesov le ene skupine déležnikov lahko vodi v
konflikt z ostalimi skupinami, ki v najradikalnejši obliki okvire konfliktnosti celo preraste v krizo.
→
konflikt interesov →
konfliktna situacija →
konfliktno vprašanje →
navzkrižje
Gigafida
,
KoRP