kultúra♦♦♦
Znanja, prepričanja, zmožnosti in navade, ki si jih pridobimo v družbi.
Daljša razlaga:
več...Na najvišji ravni je kultura to, kar je skupno vsem ljudem in kar nas razlikuje od živali. Na skupinski ravni kultura tvori istovetnost naše skupine in njeno razliko od drugih skupin – etničnih, nacionalnih, poklicnih, spolnih, razrednih idr., zato se je običajno zavemo šele v soočenju z drugimi kulturami. Na ravni posameznika pa vsak izmed nas pripadnost različnim skupinam in torej kulturam doživlja po svoje. V najširšem pomenu družbena kultura deluje kot neke vrste družbena programska oprema, ki nam omogoča prepoznavati bolj od manj pomembnega, bolj od manj želenega – in v tem smislu skupinsko življenje. Izraz kultura je bil v organizacijske vede vpeljan v opozorilo, da z organizacijami ni tako lahko upravljati kot s stroji. Organizacije so bližje rastlinam kot strojem: treba jih je negovati (kultivirati), njihovi procesi pogosto tečejo po svojem času in rade se vedejo, kot da bi imele svojo voljo, ki se razlikuje od volje njenih članov. Organizacije lahko naprej opisujemo, kot da imajo različne kulture, bolj ali manj odprte (oziroma zaprte), bolj mehanske ali bolj organske itd. Z globalizacijo prihaja do pogostejših soočenj različnih kultur in s tem raste pomen medkulturne kompetence. Odnosi z javnostmi se ukvarjajo z upravljanjem odnosov med različnimi skupinami, zato so vedno medkulturna praksa, njihovi praktiki pa medkulturni prevajalci. Toliko, kolikor odnosi z javnostmi tvorijo poklicno skupnost, lahko govorimo tudi o posebni kulturi odnosov z javnostmi, ki narekuje, kaj je v tem poklicu prav in kaj ne, kaj se ceni in kaj prezira.
Angleško: culture
● Ali so v vaši
kulturi interesi kolektivitete cenjeni bolj kot interesi posameznika?
● Enotna organizacijska
kultura je še posebno potrebna takrat, ko je organizacija razpršena po več državah in ji rast zagotavlja velika intelektualna vrednost znanja njenih strokovnjakov.
pbz0 SBZ0
[organizacijska, korporativna, korporacijska, podjetniška] več...
○ S stališča oblikovanja in vzdrževanja blagovnih znamk je eden od razlogov za to potreba, da ugotovimo, v kolikšni meri se vizija blagovne znamke in organizacijska
kultura ujemata in kje bi bile morda potrebne spremembe.
○ Vprašanja se nanašajo na pet stopenj s slike 3.5 (vizija blagovne znamke, organizacijska
kultura itd.).
○ Koncept industrijske ekologije ustvarja zelo kompleksne probleme in izzive na področju menedžmenta, vzpostavljanja novih strateških povezav in korporativne
kulture.
○ Skupina je tako razvila spekter korporativnih
kultur, ki odražajo pričakovanja in delovanja vsakega posameznega naročnika.
○ V manj uspešnih družbah novi managerji niso bili tako zavzeti za vprašanja korporacijske
kulture in vizije blagovne znamke ter so sčasoma izgubili občutek za njene bistvene vrednote.
○ Osebnost in ugled naše korporativne blagovne znamke odlikujejo strateška razvojna usmeritev, prepoznavna korporacijska
kultura z visoko stopnjo pripadnosti in zadovoljstva zaposlenih, družbena odgovornost in skrb za prihodnost.
○ Na ravni gospodarstva in podjetništva je potrebno spodbujati vse oblike horizontalnega in vertikalnega povezovanja in s tem razvoj drugačne podjetniške
kulture.
○ Ukrepi politike so usmerjeni v: spodbujanje razvoja podjetniške
kulture, spodbujanje inovativnosti, spodbujanje tehnološkega razvoja, oblikovanje za podjetništvo spodbudne regulative ter skupaj z Ministrstvom za regionalni razvoj ustvarjanje pogojev za zmanjšanje razvojnih razlik med regijami.
[
storitvena]
več...
○ Uspešna uporaba orodij internega komuniciranja je v storitvenem sektorju odvisna predvsem od tega, v kolikšni meri organizacijska struktura, strategija, upravljalske metode in slog vodenja podpirajo oblikovanje storitvene
kulture.
○ O storitveni
kulturi govorimo, kadar sta najpomembnejši normi usmerjenost na strokovno izvajanje storitev in zanimanje za stranke.
[
participativna, kolektivistična, individualistična, avtoritarna]
več...
○ V nasprotju z vzorcem tabele 3 so organizacije, ki so poudarjale marketinško komuniciranje nad korporativnimi odnosi z javnostmi, imele participativne organizacijske
kulture (v nasprotju z avtoritarnimi).
○ Participativna organizacijska
kultura pomeni vključevanje zaposlenih v odločanje o prihodnosti organizacije, pomeni tudi odprtost za ideje in informacije iz zunanjosti in dvosmerno simetrično komuniciranje med člani različnih slojev v organizacijski strukturi.
○ Pripadniki kolektivistične
kulture se nenehno srečujejo z zahtevami po konformnosti, saj so bolj kot njihovi individualni cilji pomembni cilji skupine, ki v veliki meri determinira njihova prepričanja in vedenje.
○ Po mnenju Hofsteda Nizozemska sodi med individualistične kulture, medtem ko bivšo Jugoslavijo (in s tem tudi Slovenijo) uvršča med kolektivistične
kulture.
○ Študenti v individualističnih
kulturah pričakujejo, da se bo z njimi ravnalo kot s posamezniki in ker ni skupinskega pritiska po konformnosti, med predavanji večkrat spregovorijo na glas.
○ Po mnenju Hofsteda Nizozemska sodi med individualistične
kulture, medtem ko bivšo Jugoslavijo (in s tem tudi Slovenijo) uvršča med kolektivistične kulture.
○ participativna raje kot avtoritarna organizacijska
kultura
○ Študija je pokazala, da obstajata dva tipa organizacij - na eni strani so organizacije, ki imajo participativno organizacijsko kulturo, na drugi pa tiste z avtoritarno organizacijsko
kulturo in le participativne so tiste, ki razvijejo odličnost v komuniciranju, ker so odprte, dopuščajo enakost, timsko delo in skupno odločanje (Dozier, Grunig in Grunig 1995: 17).
[
popularna, pop]
več...
○ Danes je zvezdništvo pomemben del popularne
kulture in ga uporabljajo v trženjske in oglaševalske namene, ker ima ogromno porabnikov, mnogo več kot druge industrije.
○ Upoštevati moremo, da razvedrilo vpliva na popularno
kulturo.
○ Akcija je postala sestavni del pop
kulture in je bila zato predmet številnih parodij.
○ Potencialni turist si tak življenjski ali "organski" imidž države (angl. organic image, Gunn 1988) ustvari na podlagi informacij iz okolja - besedil in podob iz množičnih medijev, učbenikov, umetniških del, pop
kulture, pogovorov s prijatelji, oz. na podlagi lastnih izkušenj z državo.
[
politična]
več...
○ Ta politični razvoj na Škotskem so pospremile odmevne izjave o tem, kako naj bi mehanizem političnega komuniciranja deloval v novi politični
kulturi.
○ Jasno je, da je odsotnost "kuloarskega" sloga vladne komunikacije tako dejanska kot simbolna oddaljitev škotske politične
kulture od westminstrske.
[
prostorska]
več...
○ Zainteresirani uporabniki pomembno vplivajo na prostorsko
kulturo posameznega okolja.
○ Pri raziskovanju obstoječe prostorske
kulture in rabe prostora za potrebe različnih prostorskonačrtovalskih nalog se strokovnjaki v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi vse pogosteje odločajo za kar najbolj aktivne in neposredne tehnike vključevanja uporabnikov v zgodnje faze načrtovanja.
[
močna, želena, enotna, edinstvena, ustrezna]
več...
○ Nenazadnje močna organizacijska
kultura lahko zviša raven zaupanja zainteresiranih udeležencev v znamko in tako vpliva na večjo uspešnost, kot vidimo na sliki 5.1.
○ O teoriji, ki povezuje močno
kulturo z uspešnostjo podjetja, sta izrazila pomisleke.
○ Predstavljamo proces krepitve blagovne znamke na podlagi boljše usklajenosti zaposlenih z želeno organizacijsko
kulturo.
○ Upravljanje in gradnja želene organizacijske
kulture in kakovostnih internih odnosov skozi implementacijo v točki 2 postavljene strategije, katere izvajanje je odgovornost prav vsakega posameznega člana organizacije.
○ S stališča enotne
kulture je pri upravljanju korporacijskih blagovnih znamk treba upoštevati tudi dejstvo, da mora vsaka odločitev o blagovni znamki ohraniti ravnovesje med željami odjemalcev ter potrebami zaposlenih in zahtevami delničarjev.
○ Enotna organizacijska
kultura je še posebno potrebna takrat, ko je organizacija razpršena po več državah in ji rast zagotavlja velika intelektualna vrednost znanja njenih strokovnjakov.
○ Močni vodje se trudijo spodbujati edinstveno
kulturo, s katero privabijo ljudi, ki verjamejo v blagovno znamko podjetja in si želijo sodelovati v timu, ki bo izpolnjeval obljubo znamke.
○ Vsaka organizacija tako postane edinstvena korporativna
kultura.
○ Ustrezna organizacijska
kultura pomaga pri ustvarjanju konkurenčne prednosti blagovne znamke, saj ni pomembno le, kaj odjemalec dobi, temveč tudi kako.
○ To storijo z oblikovanjem ustrezne organizacijske
kulture, v kateri ima darovanje za človekoljubne oziroma neprofitne namene posebno mesto.
[
različna]
več...
○ Na primer podoba ženske v kopalkah lahko za ljudi iz različnih
kultur ali različnih političnih in ideoloških prepričanj pomeni različne stvari.
○ Povsem mogoče je, da imajo različni oddelki ene organizacije različno
kulturo, kar lahko spodbudi različna tolmačenja blagovnih znamk.
[
islamska]
več...
○ Je ena od najbolj pomembnih specifičnosti in značilnosti islamske
kulture, ker se prav z njim dokazuje sodobnost in aktualnost islamskega zakona za vse čase in vse kraje.
○ Idžtihad je dejavnost, njen cilj je pojasniti temelj islamskega zakona (šeriata), ki je najpomembnejša značilnost islamske
kulture.
[
nacionalna]
več...
○ Razloge za izredno visoko distanco moči med študenti in profesorji lahko iščemo v zgodovinskem razvoju države in univerze, v nacionalni in univerzitetni
kulturi, v še premalo uveljavljenih demokratičnih načelih in nenazadnje tudi v množičnosti študija komunikologije.
○ Stopnja izogibanja negotovosti, ki je prisotna na ravni same nacionalne
kulture, se odraža tudi na ravni univerzitetnega in visokošolskega izobraževanja.
[
nizozemska, slovenska]
več...
○ Odnosi med profesorji in študenti so bolj kot z razločavenjem med univerzitetno in visokošolsko izobrazbo pogojeni s samimi razlikami med slovensko in nizozemsko
kulturo.
○ Sicer pa številni priseljenci ne ogrožajo nizozemske
kulture, niti njihovega jezika, kot se tega bojimo v Sloveniji.
○ Slovenska
kultura je v novi državni ureditvi dokaj hitro začela zaostajati za zahodnoevropskimi trendi.
○ Vstop v EU bo vplival na slovensko
kulturo, tega ni mogoče preprečiti.
sbz0 SBZ2 [
spreminjanje, razvijanje, gradnja, projekcija, grajenje, preučevanje, izgradnja, ohranjanje, oblikovanje]
več...
○ In v tem trenutku je na voljo cela množica receptov za spreminjanje organizacijskih
kultur.
○ Tristopenjski proces spreminjanja organizacijske
kulture, ki so ga uporabili v KPMG, prikazujemo na sliki 5.6.
○ Razvijanje
kulture organizacije izhaja iz opredeljene vizije in poslanstva organizacije in je zelo povezano z internim marketingom, ki je povezovalni člen med zaposlenimi in vodstvom organizacije.
○ Če upoštevamo lastnosti delovnega procesa, hitre spremembe in tesne odnose z naročniki, mora biti Enator izjemno spreten pri razvijanju delovne
kulture, čeprav mnogo zaposlenih svoje kolege in vodstvo le redko srečuje.
○ Upravljanje in gradnja želene organizacijske
kulture in kakovostnih internih odnosov skozi implementacijo v točki 2 postavljene strategije, katere izvajanje je odgovornost prav vsakega posameznega člana organizacije.
○ Zato je treba razviti mehanizme samokontrole in dati vsem zaposlenim moč in avtoriteto za gradnjo odnosov, načrtovanje aktivnosti pa razširiti na medosebno komuniciranje v smislu gradnje organizacijske
kulture, saj brez upoštevanja le-teh integracija ni popolna.
○ V primerjavi s "The third pan - European study" (MORI, 1993) vidimo, da jih največ odgovarja podobno kot v Nemčiji (45 %) in Avstriji, kjer jih je največ definiralo korporativno identiteto kot projekcijo
kulture, vrednot in filozofije (Schmidt, 1995).
○ Večina anketiranih pod pojmom korporativna identiteta razume projekcijo
kulture, vrednot, filozofije in/ali strategije, vizije, poslanstva organizacije.
○ Komuniciranje omogoča po eni strani grajenje skupne organizacijske
kulture in motivira zaposlene za doseganje organizacijskih ciljev.
○ To dejstvo otežuje grajenje skupne
kulture organizacije, saj vsak zaposleni prinaša svoje ideje, vzorce in navade.
○ Schein (1985) je opredelil tri razloge za preučevanje
kulture organizacij.
○ Celo na področju antropologije, katere osrednja pozornost vključuje preučevanje
kulture, ni neke univerzalno sprejete definicije.
○ Za izgradnjo nove organizacijske
kulture, ki odločilno vpliva na vedenje organizacij, so usodna komponenta interne komunikacije z in med zaposlenimi.
○ Integracijski proces se nadaljuje tudi v letu 2006 in interno komuniciranje nadaljuje svoje poslanstvo - povezovati zaposlene in jih motivirati za uresničevanje skupnih ciljev ter vzpostaviti temelje pri izgradnji skupne organizacijske
kulture podjetja.
○ Interno komuniciranje nam tako pomaga pri razvijanju in ohranjanju
kulture organizacije ter pri uvajanju sprememb v poslovanju organizacije.
○ Primerni artefakti pomagajo pri ohranjanju ustreznih
kultur, kar lahko okrepimo tudi tako, da zaposlujemo ljudi, katerih vrednote se ujemajo z želeno kulturo.
○ Tehnologije, kot so komuniciranje preko satelita in internet, še naprej igrajo vlogo pri oblikovanju
kulture v sodobnem svetu.
○ Le malo dvoma je o tem, da omenjene štiri determinante še vedno igrajo ključno vlogo pri določanju oblikovanja
kulture tudi v sodobnih družbah.
[
percepcija, razumevanje]
več...
○ Zato sklepata, da lahko raziskovalci faktorje percepcije
kulture podjetja uporabijo za ugotavljanje ugleda podjetja, saj sta oba fenomena medsebojno povezana (Flatt in Kowalczyk, 2000: 356).
○ Flatt in Kowalczyk (2000: 351-356) sta z raziskavo merila percepcije kulture in korporativnega ugleda in se spraševala ali ugled odraža zunanje percepcije
kulture podjetja.
○ Nadalje, z razumevanjem korporativne
kulture lahko ocenimo uspešnost delovanja organizacije in izvemo več o tem, kako se ljudje vedejo in kako zaznavajo organizacijo.
○ Zaželena so tudi specialistična znanja s področja menedžerskega in strateškega upravljanja organizacij, financ, upravljanja z ljudmi, razumevanja različnih
kultur.
[
razvoj]
več...
○ Ukrepi politike so usmerjeni v: spodbujanje razvoja podjetniške
kulture, spodbujanje inovativnosti, spodbujanje tehnološkega razvoja, oblikovanje za podjetništvo spodbudne regulative ter skupaj z Ministrstvom za regionalni razvoj ustvarjanje pogojev za zmanjšanje razvojnih razlik med regijami.
○ Prek demonstracije interesa in skrbi lahko interne komunikacije zaposlenim pomagajo, da imajo organizacije občutek vključenosti v uspeh, s čimer se uresničuje razvoj participativne organizacijske
kulture.
[
ustreznost, različnost, značilnost, povezanost, definicija, narava, bistvo, vidik, del]
več...
○ Ko želimo oceniti ustreznost organizacijske
kulture glede na predstavo o prihodnjem okolju blagovne znamke, je koristno preveriti temeljne predstave, do katerih smo prišli.
○ Idealno bi bilo, če bi tim za blagovno znamko nenehno spremljal ustreznost organizacijske
kulture glede na spreminjajoče se okolje.
○ V svetu prihaja do vedno večjega mešanja narodnosti in etičnih skupin, različnost njihovih
kultur močno vpliva na zaznave, razumevanje.
○ Tudi sami potiskate meje poklica naprej in s tem tudi vi pomagate strokovnjakom za odnose z javnostmi po vsem svetu, da si oblikujejo zares globalen pristop k odnosom z javnostmi, ki upošteva različnosti
kultur, politično-ekonomskih sistemov in medijev.
○ Že v drugi polovici devetdesetih let prejšnjega stoletja je v slovenskem javnem mnenju prišlo do premikov pri obravnavanju razvoja družbe in posameznika, ki so jih spremljale nekatere značilnosti postmoderne
kulture.
○ Če bi vedeli, kako dežela deluje, v kaj verjame, kakšne so vrednote, kakšne so značilnosti
kulture ...
○ In vendar o teoriji o povezanosti močne
kulture z uspešnostjo podjetja nekateri dvomijo.
○ V tem času se je okrepilo tudi prepričanje med povezanostjo organizacijske
kulture in uspešnostjo organizacije.
○ In kljub temu, da se je razmah organizacijske kulture začel v 80. letih, je bilo že v 50. letih čez 150 definicij organizacijske
kulture.
○ Najprej poglejmo definicijo
kulture, ki pravi, da je kultura kolektivni fenomen, s pomočjo katerega se skupina ljudi lažje sooča z negotovostmi iz okolja.
○ Če je v podjetju vrsta zaposlenih, ki delajo skupaj že dalj časa in so se pri delu srečali s težavami in jih premagali, takšna skupina odločilno vpliva na naravo
kulture podjetja.
○ Pomemben dejavnik pri vodenju odnosov z zaposlenimi je narava organizacijske
kulture.
○ Ko ima določena skupina dolgo skupno zgodovino, lahko oblikuje skupno vednost, ki je bistvo organizacijske
kulture.
○ Bistvo organizacijske
kulture je skupna vednost, ki se oblikuje v procesu razvoja organizacije (še zlasti skozi dogodke, ki jih lahko označimo kot kritične) in predstavlja referenčno shemo za razlago sveta in delovanje v njem.
○ Analiza identitete organizacije mora zajeti "vedenje" organizacije v najširšem smislu in vključiti vse vidike organizacijske
kulture, o kateri govori prejšnje poglavje, pa tudi strukture in moči.
○ Prispevek QMC še vedno zbuja ponos in je pomemben vidik njegove
kulture, ki se pogosto omenja v govorih (kar je zanimivo v zvezi z zgodbicami in miti Johnsona in Scholesa (1999)).
○ Ena od sestavin trdne vizije so vrednote blagovne znamke, za katere velja, da so del organizacijske
kulture.
○ Ni težko slediti vrednotam, če so del korporacijske
kulture.
[
moč, vpliv]
več...
○ Dvom o teoriji porajajo tudi različna tolmačenja "moči neke
kulture".
○ Ustrezneje je govoriti o moči
kulture, torej o stopnji razširjenosti podobnih organizacijskih vrednot med zaposlenimi.
○ Z strokovnjake, ki se ukvarjajo z mednarodnimi odnosi z javnostmi, je nujno, da preučujejo tudi vplive
kulture posameznih držav na izbor strategij in taktik odnosov z javnostmi, za katere se odločijo managerji organizacij v posameznih državah.
○ Vendar pa so šele v zadnjem desetletju strokovnjaki v odnosih z javnostmi poskušali preučevati vpliv
kulture na organizacijske procese.
SBZ0 sbz2 [
naroda, družbe, države]
več...
○ Ne samo
kultura naroda, ampak tudi univerza, ki je precej nenaklonjena mednarodnim vplivom, bo morala slej kot prej to svojo zaprtost vsaj v manjši meri odpraviti.
○ Vse te razlike med državama, ki so posledica zgodovinskega razvoja, so v večji ali manjši meri prisotne tudi v samem sistemu visokošolskega izobraževanja in v nacionalnem karakterju, ki se izraža v
kulturi naroda.
○ Prva je tehnoekonomska in se nanaša na stopnjo ekonomskega razvoja družbe, ki neizogibno vpliva na
kulturo vsake družbe.
○ Zato smo združili omenjenih pet spremenljivk v tri dejavnike oziroma faktorje: infrastruktura države, medijsko okolje in
kultura družbe.
○ Na nastanek takšne vrednotne usmeritve pa nima več neposrednega vpliva le ekonomska rast, ampak predvsem izoblikovana demokratična
kultura razvitih postmodernih držav.
○ Z strokovnjake, ki se ukvarjajo z mednarodnimi odnosi z javnostmi, je nujno, da preučujejo tudi vplive
kulture posameznih držav na izbor strategij in taktik odnosov z javnostmi, za katere se odločijo managerji organizacij v posameznih državah.
[
organizacije, podjetja, znamke]
več...
○ Kako spremeniti vedenje posameznikov, zlasti vodij, kako vedenje in organizacijsko
kulturo organizacij?
○ Ugotoviti skušajo, kako struktura in
kultura organizacije vplivata na vlogo službe za odnose z javnostmi.
○ Največji negativni faktor je razlika v
kulturi podjetij, ki je v tretjini primerov spajanj vodila v negativne končne rezultate.
○ Dobrodelni namen, ki ga izberemo, mora biti usklajen s poslovanjem, s strukturo, z vrednotami in s
kulturo podjetja.
○ Ob še večji zavzetosti in močnejših vrednotah nastopi "kultura blagovne znamke", ki je v očeh odjemalca tako močna, da nadomešča funkcijo, ki jo predstavlja.
○ Neka količina razlik je neizogibna, toda če ne spremljamo stopnje homogenosti
kulture znamke, obstaja nevarnost, da začne znamka pešati zaradi nasprotnih subkultur, ki posamezne oddelke vlečejo vsaksebi.
[
komuniciranja]
več...
○ Specializacija naj bo čimbolj zmanjšana, postaviti je treba
kulturo komuniciranja in kooperativen način iskanja rešitev za probleme v timski usmerjenosti in motiviranju zaposlenih ter spodbujati ustvarjalnost in inovativnost praktikov komuniciranja.
○ Kultura komuniciranja in odnosa do prostora Načrtovanje razvoja prostora skupaj z njegovimi uporabniki (tako odraslimi kot mladino) zmanjšuje verjetnost odtujenosti in nevarnost vandalizma.
SBZ0 in/ali sbz0 [
umetnost, jezik, gospodarstvo, identiteta, struktura, uspešnost, vrednota]
več...
○ Navzven nismo več prepoznavni le kot podjetje, ki proizvaja tobačne izdelke, temveč tudi kot pomemben partner
kulture in umetnosti.
○ Želimo si, da bi naša podpora slovenski umetnosti in
kulturi ne le omogočala pestrejšo kulturno ponudbo, temveč hkrati odpirala prostor kulturnemu sožitju in ustvarjalnemu dialogu.
○ Ključni so trije elementi, ki jih je treba negovati in ohranjati: jezik in
kultura, zgodovina in ohranitev okolja.
○ Sam razvoj naroda, jezika in
kulture vpliva tudi na odnose med ljudmi, ki pa so na Nizozemskem najbolj radikalne spremembe dosegli v revolucionarnih šestdesetih in sedemdesetih letih.
○ Slovenija se je od drugih držav razlikovala po svoji bistveno večji razvitosti gospodarstva in
kulture ter bila v tem veliko bolj podobna zahodnoevropskim kot balkanskim državam.
○ V jeseni 1993 so pričeli izdajati revijo 'Deutschland', ki izbrane bralce seznanja z vprašanji politike in vlade, novinarstva, znanosti, tehnologije, gospodarstva in
kulture.
○ Če se je organizacija na primer neuspešno branila pred sovražnim prevzemom, imata ekipi za odnose z javnostmi v prevzetem in prevzemnem podjetju ključno vlogo pri ponovnem vzpostavljanju zaupanja in predanosti déležnikov prevzetega podjetja ter pri oblikovanju nove in uspešne organizacijske
kulture in identitete.
○ Kultura in identiteta oblikujeta podjetniško prakso kot tudi vrsto odnosov, ki jih imajo menedžerji s ključnimi déležniki.
○ Ugotoviti skušajo, kako struktura in
kultura organizacije vplivata na vlogo službe za odnose z javnostmi.
○ Model se nanaša na organizacijsko paradigmo, ki jo je mogoče razložiti kot njene "samoumevne predpostavke" (Johnson in Scholes 1999) ali povezavo med strukturo in
kulturo (Grundy 1993).
○ Hofstede (1980) je bil eden prvih avtorjev, ki je trdil, da obstaja povezava med močnimi, enotnimi
kulturami in uspešnostjo organizacij.
○ Kotter in Heskett (1992) sta si zelo prizadevala izkustveno ovrednotiti razmerje med močno
kulturo in uspešnostjo podjetja.
○ Če povzamem: vsaka organizacija mora določiti svoje poslanstvo, filozofijo, osnovne vrednote in
kulturo - torej svojo identiteto, ki jo nato izgrajuje, dopolnjuje in izboljšuje prek komunikacijske strategije v odnosu do videnja zaposlenih o tej identiteti in prek izdelkov in storitev te organizacije.
○ Vsak praktik odnosov z javnostmi, ki se recimo ukvarja z notranjim komuniciranjem ali upravljanjem organizacijske kulture, bo v naštetem zlahka identificiral dileme s katerimi se sooča praktično sleherni dan v odnosih med ljudmi, pri gradnji ali razvoju timov in timskega dela ali pri odpravljanju ovir, ki jih zakoreninjene vrednote ali
kultura, povzročata prepotrebnemu učenju in spremembam.
SBZ1 gbz [
ustreza, vpliva, zagotavlja, pomaga]
več...
○ Razlike med želenimi vrednotami znamke in vrednotami, ki jih zaposleni osebno vidijo kot pomembne, razkrivajo, v kolikšni meri organizacijska
kultura ustreza vrednotam blagovne znamke.
○ Tovrstni "žepi" večje pripadnosti so odločilnega pomena za blagovno znamko, saj ti delavci najbolje poosebljajo želeno blagovno znamko - posebno takrat, ko
kultura ustreza znamki.
○ Strategija temelji na predpostavki, da na zastavljeno strategijo v veliki meri vpliva tudi interna
kultura organizacije, uspeh organizacije pa je odvisen od uravnoteženosti interesov javnosti.
○ Ugotoviti skušajo, kako struktura in
kultura organizacije vplivata na vlogo službe za odnose z javnostmi.
○ Strateško ustrezno zasnovana
kultura zagotavlja blagovnim znamkam neotipljivo podlago, ki jo tekmeci le stežka posnemajo.
○ Korelacija, četudi nizka, je sicer pozitivna, toda kljub temu bi bilo preveč drzno trditi, da močna
kultura zagotavlja visoko uspešnost.
○ Ali
kultura pomaga pri doseganju smisla blagovne znamke?
○ Ustrezna organizacijska
kultura pomaga pri ustvarjanju konkurenčne prednosti blagovne znamke, saj ni pomembno le, kaj odjemalec dobi, temveč tudi kako.
[
se razlikuje, se kaže]
več...
○ V pregledu kulturnih razlik smo ugotovili, da se slovenska
kultura na visokošolski ravni precej razlikuje od nizozemske.
○ Ravno tako kot se razlikujejo kulture med narodi, se razlikujejo
kulture znotraj organizacij.
○ Kultura se kaže v družbenih interakcijah zaposlenih, ki se pogajajo o simbolih in pomenu ter si jih medsebojno delijo.
○ Vodilni managerji velikih podjetji morajo biti prav tako pripravljeni na to, da postanejo pomembne figure javnosti, zato je miselnost, da je dovolj, da zgolj vodijo podjetje, po mojem mnenju napačna, saj se korporativna
kultura v odnosu do družbene odgovornosti kaže tudi prek miselnosti vodilnih managerjev.
gbz SBZ4 [
poudarjati, razumeti]
več...
○ Barve mavrice v napačnem zaporedju še dodatno poudarjajo
kulturo, ki ne sprejema uveljavljenih pravil in ki izziva nasprotnike (Rijkens, 1992).
○ Močan vodja z vizijo, ki poudarja edinstveno
kulturo
○ Vendar, kot pravi Gruban (2003), če želimo razumeti organizacijsko
kulturo, moramo najprej spoznati in razumeti ljudi, ki v organizaciji delajo.
○ Schein in Andolškova (Merslavič, 1998: 636-638) razumeta organizacijsko
kulturo kot naučen proizvod skupinske izkušnje in jo zato lahko najdemo le tam, kjer obstaja definirana skupina s skupno zgodovino.
gbz o SBZ5 [
govoriti]
več...
○ O storitveni
kulturi govorimo, kadar sta najpomembnejši normi usmerjenost na strokovno izvajanje storitev in zanimanje za stranke.
○ Tudi stavba, v kateri ima organizacija svoj sedež, govori o njeni
kulturi.
gbz na SBZ4 [
vplivati]
več...
○ Vstop v EU bo vplival na slovensko
kulturo, tega ni mogoče preprečiti.
○ Prva je tehnoekonomska in se nanaša na stopnjo ekonomskega razvoja družbe, ki neizogibno vpliva na
kulturo vsake družbe.
sbz0 v SBZ4 [
vpogled]
več...
○ Boljši vpogled v organizacijsko
kulturo si lahko zagotovite tudi s pregledom bistvenih vrednot zaposlenih.
○ Igrane zgodbe v oglasih za trg jim omogočajo boljši vpogled v lastno
kulturo.
→
korporativna kultura →
kulturna dediščina →
kulturna vrednota →
nasprotna subkultura →
organizacijska kultura →
politična kultura →
subkultura
Gigafida
,
KoRP
Dostopnost