odlóčanje♦♦
Proces izbire med več možnostmi.
Daljša razlaga:
več...Odločanje je lahko del reševanja problemov. Ločimo individualno in skupinsko odločanje. Za individualno odločanje, ki bo imelo posledice za skupino, je treba opraviti več korakov, in če je le mogoče, v proces vključiti skupino, saj bo tako sprejeta odločitev verjetneje dobra za vse.
Angleško: decision-making, decision making
● Vsako podjetje ima lastno zgodovino in pristop k
odločanju.
● Bistvo odnosov z javnostmi je v odločanju, osnovno orodje odnosov z javnostmi pa so komunikacije (Gruban in drugi, 1997: 49).
sbz0 SBZ2
[proces, postopek] več...
○ Odnosi z javnostmi vnašajo poglede ključnih javnosti v proces strateškega
odločanja s predvidevanjem reakcij javnosti na izbrane strategije.
○ S komuniciranjem organizacija javnosti vključi v svoj proces
odločanja, pomaga upravljati nastali konflikt in s tem prepreči potrebo po komunikacijskih kampanjah.
○ Delo takega prostorskega načrtovalca je odvisno predvsem od strokovnih predlogov, ki so dobri toliko, kolikor v postopku političnega
odločanja omogočajo možnost izbora najsprejemljivejše rešitve.
○ Organizacija s komuniciranjem javnosti vključuje v postopke
odločanja ali pa jih negira.
[
posledica]
več...
○ Takšna rutinska kriza, ki je posledica neoptimalnega
odločanja in ne identificira rešitev, lahko čez čas pripelje do izgube morale znotraj organizacije.
○ Mnoge odločitve vsebujejo posledice za različne skupine ljudi in organizacije zunaj naših organizacijskih meja in te javne posledice
odločanja je potrebno vzeti v obzir že pri njihovem snovanju.
[
funkcija, način]
več...
○ Tržna raziskava v funkciji operativnega
odločanja
○ sposobnost vpeljave elementov kritično občutljive funkcije
odločanja
○ Nov poslovnik je tako uvedel dopisne seje vlade kot enega izmed rednih načinov njenega
odločanja.
○ Prav zaradi zgoraj navedenega dejstva o konstrukciji okoljskih problemov s strani skupin strokovnjakov, raziskave, ki se osredotočajo izključno na javni diskurz o določenem problemu, ne morejo v celoti zajeti vseh podrobnosti v zvezi z določanjem okoljskih prioritet in načinov političnega
odločanja.
[
možnost, potreba]
več...
○ Malo večja povezava obstaja v letu 1979, vendar je vpliv managerske vloge na zadovoljstvo še vedno majhen v primerjavi z vplivom možnosti
odločanja na zadovoljstvo.
○ Vodstvo mora dati zaposlenim možnost samostojnega
odločanja, vendar znotraj določenih in podrobno opredeljenih meja.
○ Metode vrednotenja so v bistvu tehnike zbiranja podatkov, ki jih posredujemo javnostim oziroma podsistemom organizacije za potrebe
odločanja in upravljanja.
○ Bistvo raziskovanja leži v zbiranja podatkov in informacij za potrebe
odločanja.
[
struktura, model, sistem, oblika]
več...
○ Na splošno velja, da naj v velikih organizacijah organiziranost funkcije odnosov z mediji sledi strukturi
odločanja.
○ V začetnem obdobju je najpomembneje, da so jasno opredeljene vloge posameznikov, da se oblikuje krizni štab ter da so opredeljene pristojnosti in navodila akterjem ter struktura
odločanja.
○ Prav po zaslugi avtorjev, ki so preučevali odnos med imidžem turistične destinacije in nakupnim vedenjem turistov, je dobil dejavnik imidž destinacije svoje stalno mesto v modelu
odločanja turistov o izbiri turistične destinacije.
○ Tradicionalni modeli
odločanja se zaradi tega tudi v ruralnih lokalnih okoljih umikajo decentraliziranim, sodobnejšim.
○ Ker temelji sistem
odločanja v lokalnih skupnostih na demokratičnem načelu, kjer se večina strateških odločitev potrjuje na občinskem svetu, je potreba po soglasju in širšem odobravanju odločitev ključnega pomena za njihovo sprejetje ter njihovo izvedbo.
○ Ker so odločevalci politiki in odvisni od podpore javnosti, je seveda mnenje javnosti še kako povezano s sistemom
odločanja.
○ To pravico uresničujejo lokalni organi in prebivalci na zborih državljanov, z referendumom ali drugimi neposrednimi oblikami
odločanja (več o odločanju v lokalni skupnosti v nadaljevanju).
○ Statut je temeljni splošni akt, ki določa splošne določbe o mestni občini, njene naloge, organe in organizacijo uprave, gospodarjenje s premoženjem in financiranje, gospodarske javne službe, javne zavode in sklade mestne občine, varstvo pred naravnimi nesrečami ter varstvo pred požari, splošne in posamične akte mestne občine, neposredne oblike
odločanja občanov ter povezovanje mestne občine v pokrajino in drugo sodelovanje.
[
organ]
več...
○ Občinski svet je najvišji organ
odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine.
○ vzpostaviti dvostransko komuniciranje med Mestno občino Celje (organi
odločanja, strokovne službe) in občani
[
faza, nivo, raven, stopnja, del]
več...
○ Simon tako te tri pogoje spremeni v faze
odločanja: zbiranje podatkov in dejstev, oblikovanje alternativnih rešitev problemov ali njihove razporeditve in izbiranje med rešitvami.
○ če vodstvo podjetja ne dominira v nobeni od faz strateškega
odločanja, gre za anarhični model odločanja, razen če ni odločitev eksplicitno delegirana na drugo telo in je to telo odgovorno za sprejem in realizacijo odločitve
○ Zaposleni: zaposlitveni kapital v lasti posameznikov zajema vse posameznike v podjetju, še posebej strokovnjake; zaposlitveni kapital v rokah podjetja pa so programi motiviranja in usposabljanja, prenašanje odločitev na nižje nivoje
odločanja, dobri sistemi internega komuniciranja ter močna korporativna kultura.
○ STRATEŠKI NIVO
ODLOČANJA
○ Povezanost različnih ravni
odločanja se z globalizacijo veča - in s tem se veča soodvisnost različnih ravni.
○ Ne lotevamo pa se prav tako pomembnih in še teže ulovljivih ravni
odločanja, ki so pri najrazličnejših projektih v praksi (pre)pogoste.
○ Ne lotevamo pa se prav tako pomembnih in še teže ulovljivih ravni
odločanja, ki so pri najrazličnejših projektih v praksi (pre)pogoste.
○ V tretji stopnji - stopnji
odločanja mora organizacija ukrepati.
○ Odnosi z javnostmi bodo dozoreli in postali del poslovnega
odločanja, ne pa da bodo prišli na vrsto šele, ko bodo vse odločitve že sprejete.
○ Le na ta način bodo del strateškega
odločanja in oblikovanja ciljev in strategij lokalne skupnosti in le na ta način bodo lahko prinašali lokalni skupnosti koristi - s svojim poznavanjem okolja bodo skrbeli za vzvratno zvezo ter za zgodnje zaznavanje morebitnih konfliktnih situacij, okolju pa bodo lahko posredovali celovite in kredibilne podatke in informacije o lokalni skupnosti.
[
središče, center]
več...
○ Broom in Dozier (1990) navajata devet načinov določanja javnosti (geografski, demografski, psihografski, določanje s pomočjo določanja sivih eminenc oziroma (skritih) središč
odločanja, določanje javnosti glede na status, ugled, članstvo ter glede na vlogo v odločevalskem procesu in glede na komunikacijsko aktivnost).
○ PRIMER LOKALIZACIJE GLOBALNEGA BANČNEGA PRODUKTA NA SLOVENSKEMU TRGU - TRŽNE RAZISKAVE V SREDIŠČU OPERATIVNEGA
ODLOČANJA
○ Ko je država nedavno prenesla dodatne pristojnosti na škotski parlament in valižansko skupščino, so se vzpostavili novi centri
odločanja.
○ Griffin: Vsi dosedanji akterji, ki vodijo mednarodne odnose (zunanje ministrstvo, turistična organizacija, British Council, trgovinska organizacija, itd.) so zrele, razvite in neodvisne organizacije, ki so se že odmaknile od državnega centra
odločanja.
[
avtoriteta, svoboda, moč]
več...
○ Znotraj organizacij ločimo linijsko in strokovno avtoriteto, avtoriteta
odločanja v organizaciji je lahko centralizirana ali decentralizirana.
○ S položajem imajo managerji avtoriteto
odločanja in vplivanja na področju, ki ga usklajujejo in za katerega so odgovorni.
○ Iz same definicije njegove vloge izhaja, da je polje moderatorjevega dela tam, kjer imajo skupine zastavljen cilj in hkrati tudi dovolj svobode
odločanja.
○ Praktikom daje avtonomijo in odgovornost, svobodo
odločanja in dejanja.
○ Z vidika drugih, osrednjih poslovnih funkcij organizacije so bili takšni odnosi z lokalno skupnostjo sorazmerno postranskega pomena, vsaj kar zadeva organiziranost in moč
odločanja na najvišjih ravneh v organizaciji.
○ Dejstvo pa je, da je za tako zasnovano komunikacijo potrebna še posebej močna volja; po našem mnenju mora najprej izvirati s strani tistih, ki imajo znanje in moč
odločanja.
pbz0 SBZ0 [
operativno, strateško]
več...
○ Oblikovali so raziskave trga in potrošnikov (obnašanje in rezultati v preteklosti, napovedovanje prihodnjih trendov - pomembno za strateško načrtovanje) in operativno
odločanje.
○ Prispevek ne daje samo odgovora na vprašanje, kako priti do rezultatov vsebine komuniciranja, temveč kako naj poteka proces operativnega
odločanja, ki temelji na tržnih raziskavah oziroma kako naj se le-te povezujejo z operativnimi marketinškimi odločitvami in ne samo s strateškimi.
○ V tej, povezovalni, vlogi lahko strokovnjaki za odnose z javnostmi podpirajo proces strateškega
odločanja na vrsto načinov.
○ Če pa želimo razumeti retoriko kot orodje strateškega
odločanja v organizacijah, se moramo obrniti nazaj h klasičnemu pojmovanju retorike kot argumentativnega diskurza.
[
etično, politično]
več...
○ Imeti moramo empatijo do drugih ljudi, ki so vključeni v etično odločanje.
○ K etičnemu delovanju spada tudi etično
odločanje, ki ima večinoma velike posledice tako za organizacijo kot za okolje.
○ Višja raven je institucionalizirana javnost političnega sistema, v kateri poteka politično
odločanje in zakonodajni postopek.
○ Delo takega prostorskega načrtovalca je odvisno predvsem od strokovnih predlogov, ki so dobri toliko, kolikor v postopku političnega
odločanja omogočajo možnost izbora najsprejemljivejše rešitve.
[
nakupno]
več...
○ Na tej osnovi je mogoče vzpostaviti celovit sistem komuniciranja s potrošnikom, ki temelji na razumevanju procesa nakupnega
odločanja s potrošnikom.
○ Deluje kot kognitivna bližnjica pri nakupnem
odločanju potrošnikov.
[
priložnostno]
več...
○ Centralizirana funkcija, ki v večini primerov še ni strateško zasnovana, prinaša predvsem priložnostna
odločanja o sponzoriranju dogodkov, štipendiranju dijakov in študentov ter pomoč organizacij pri načrtovanju in izvedbi različnih projektov v lokalni skupnosti.
○ Najti je torej treba konstantno pravo mero med obema skrajnostma, zato za doseganje in povečevanje družbene odgovornosti podjetij ne zadošča priložnostno
odločanje o sponzoriranju določenih projektov v lokalni skupnosti ali izplačevanju posebnih nagrad zaposlenim, temveč je treba program družbene odgovornosti zastaviti dolgoročno, strateško, predvsem pa na podlagi ugotovljenih potreb, pričakovanj, zahtev in značilnosti notranjega in zunanjega (ožjega in širšega) okolja.
[
sinhrono]
več...
○ Sinhrono
odločanje sledi klasični spirali odločanja
○ Ta proces sinhronega
odločanja se v odnosih z javnostmi običajno prikazuje v skrajšani obliki
[
prostorsko]
več...
○ V slovenskem prostoru smo bili zaradi posebnega zgodovinskega položaja, ki odločitev o razvoju v prostoru ni pretirano pogosto in dosledno povezoval s širšo javnostjo, za nekatere izkušnje sodelovanja javnosti pri prostorskem
odločanju prikrajšani.
○ Kot smo že ugotovili, so neformalne oblike sodelovanja javnosti pri prostorskem
odločanju izjemno raznolike, saj so odvisne od številnih pogojev, ki se razlikujejo od primera do primera.
[
ekonomsko, poslovno, managersko, organizacijsko]
več...
○ Da pa bi retorika lahko služila temu namenu, morajo strokovnjaki za odnose z javnostmi pri svetovanju managerskemu vodstvu doseči vključitev argumentativne logike v sam proces managerskega
odločanja.
○ Retoriko je treba videti kot orodje razvijanja strategij institucionalnega diskurza, ki upravičuje managersko
odločanje in posreduje sporočila različnim javnosti na tak način, da organizacija z njimi vzpostavlja in ohranja vzajemno koristne odnose.
○ Politična ideologija je tesno povezana z ekonomskim razvojem, ker politični pogoji vplivajo na ekonomsko
odločanje v vsaki državi, in obratno.
○ Ali je ekonomsko
odločanje centralizirano v vladi?
○ Tudi v tem primeru so ključ spet vodje, ki se v dilemi - vključiti zaposlene ali jih ne vključiti v proces poslovnega
odločanja - odločijo vsaj ... vprašati zaposlene!
○ V splošnem pomeni poslovno
odločanje na podlagi etičnih vrednot, zakonodaje, spoštovanja človekovih pravic in naravnega okolja.
○ Učinkoviti strategi odnosov z javnostmi so vključeni v organizacijsko
odločanje (glej 4. poglavje).
○ Mešanica izkušenj, intuicije in logike ni v nasprotju s tistimi, ki se uporabljajo na ostalih področjih organizacijskega
odločanja.
[
samostojno, skupinsko, skupno]
več...
○ Vodstvo mora dati zaposlenim možnost samostojnega
odločanja, vendar znotraj določenih in podrobno opredeljenih meja.
○ Poudarjene so predvsem pravice uredništev o samostojnem
odločanju glede objav.
○ V raziskavah so krizni strokovnjaki ugotovili, da obstajajo štiri vrste specifičnih nalog: skupinsko
odločanje, skupinsko funkcioniranje in delovanje, izvajanje krizno managementskega načrta in poslušanje kot sredstvo zbiranja informacij (bolj podrobno je razdelano v tabeli 3.1.)
○ Skupinsko
odločanje za učinkovito reševanje problemov
○ Upravljanje koristi zajema prepričevanje, izmenjevanje informacij, opredeljevanje problemov in skupno
odločanje.
○ Cilj integrativne strategije, kot meni Putnamova (1990), je "usklajevanje interesov obeh strani, doseganje skupnih koristi ali doseganje ciljev, ki koristijo obema stranema, in sicer preko odprte izmenjave informacij in skupnega
odločanja" (str. 3).
[
kvalitetno]
več...
○ Različne povratne informacije iz raziskav, analiz in drugih oblik komunikacij pa pripomorejo tudi h kvalitetnejšemu
odločanju.
○ Pravilen odnos in upravljanje odnosov z javnostmi lahko omogoči večjo povezanost vlad s svojimi javnostmi ter boljše razumevanje vladnih programov, različne povratne informacije iz raziskav in drugih oblik komunikacij, pa lahko pripomorejo k kvalitetnejšemu
odločanju.
[
hitro, nadaljnje]
več...
○ Elektronska seja naj bi omogočila hitrejše
odločanje ter večjo stopnjo strokovnosti, dogovarjanja in usklajenosti.
○ Krizna skupina mora biti sposobna hitrega
odločanja o organiziranju v krizni situaciji.
○ Preko svojih instrumentov v okolju ustvarjajo pozitivno podobo o organizaciji, informacije, ki prihajajo iz okolja, pa služijo kot smernica za korektivne akcije in nadaljnje
odločanje.
○ Poudariti je treba, da takšni rezultati, ki so povsem subjektivne narave, ne morejo biti osnova za nadaljnje
odločanje in sprejemanje korektivnih akcij.
SBZ0 in/ali sbz0 [
sprejemanje, vplivanje, organiziranost, dostop, odgovornost]
več...
○ Strokovni sodelavci nudijo strokovno, podžupani pa politično podporo pri
odločanju in sprejemanju strateških usmeritev lokalne skupnosti.
○ Poudariti je treba, da takšni rezultati, ki so povsem subjektivne narave, ne morejo biti osnova za nadaljnje
odločanje in sprejemanje korektivnih akcij.
○ S položajem imajo managerji avtoriteto
odločanja in vplivanja na področju, ki ga usklajujejo in za katerega so odgovorni.
○ V različnih oblikah se je začelo pojavljati tudi zavračanje oblasti (na primer politične, religiozne itd.), naraščati pa je začela tudi potreba po participaciji državljanov pri
odločanju in vplivanju na življenje ter delo.
○ Formalna struktura moči v lokalnih skupnostih je pogosto dokaj enostavno ugotovljiva (več o pravnih vidikih organiziranosti in
odločanja v lokalnih skupnostih najdete v Dodatku na koncu knjige).
○ Pravni vidiki organiziranosti in
odločanja v lokalnih skupnostih
○ Aarhuška konvencija (Konvencija o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri
odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah) je eden pomembnejših pravnih dokumentov na področju okolja in hkrati na področju zaščite osnovnih človekovih pravic.
○ Dodatno branje: Aarhuška konvencija v Sloveniji, Strokovna priporočila za implementacijo Konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri
odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah, Regionalni center za okolje za srednjo in vzhodno Evropo, 2002, Ljubljana.
○ Zaradi pritiskov glede obvladovanja stroškov in posledičnega prestrukturiranja organizacij dobivajo zaposleni na nižjih ravneh odločanja po eni strani vse več novih pristojnosti pri
odločanju in odgovornosti za sprejete odločitve, po drugi strani pa so zaradi nenehnih racionalizacij poslovanja vse pogostejša tarča pri odpuščanjih.
○ Potreba po sodelovanju in vzpostavljanju partnerstev podjetij z lokalnimi skupnostmi, v katerih delujejo oziroma na katere vplivajo, opolnomočenje zaposlenih in spremljajoča potreba po delitvi moči
odločanja in odgovornosti med zaposlenimi na različnih odločevalskih ravneh ter po racionalni in merljivi izrabi finančnih ter kadrovskih virov podjetja povzročajo premik funkcije odnosov s skupnostmi vse bolj v osrčje poslovanja podjetja.
[
načrtovanje]
več...
○ Prav zaradi tega morajo biti odnosi z javnostmi sestavni del strateškega načrtovanja in
odločanja.
○ Funkcija odnosov z javnostmi stalno spremlja poglede in sodbe javnega mnenja in je zato nujna za opredeljevanje meril, s katerimi je mogoče ocenjevati okoljske posledice podjetniških izbir v procesih načrtovanj in
odločanja.
[
vodenje, ravnanje, upravljanje]
več...
○ sposobnost
odločanja in vodenja (analitičnost mišljenja in komunikativnost)
○ odločanje in vodenje javnih služb, za katere so odgovorni
○ Profesionalna etika in morala namreč izhajata iz etike in morale posameznikov in njihovega sistema vrednot, zato bo tudi
odločanje in ravnanje zmeraj temeljilo na presoji vsakega posameznika.
○ Deležniki so bolj ali manj tesno povezani z organizacijo preko medsebojnega ravnanja ali
odločanja.
○ In če rezultatov ni mogoče dokazati, ni mogoče pričakovati, da bi lahko sodelovali ali vplivali na procese
odločanja in upravljanja.
○ Metode vrednotenja so v bistvu tehnike zbiranja podatkov, ki jih posredujemo javnostim oziroma podsistemom organizacije za potrebe
odločanja in upravljanja.
[
delovanje, dejanje]
več...
○ Za praktika odnosov z javnostmi oziroma odnosov z lokalnimi skupnostmi je pri načrtovanju in izvajanju komunikacijskih aktivnosti v mnogih primerih uporabno, če ne celo nujno tudi poznavanje pravnega vidika organiziranja, delovanja in
odločanja v lokalnih skupnostih.
○ Zunanje javnosti organizacije sestavljajo vse tiste skupine, ki vplivajo na delovanje in
odločanje organizacije in obratno.
○ Praktikom daje avtonomijo in odgovornost, svobodo
odločanja in dejanja.
○ ''Vsaka umetnost in vsako raziskovanje, kakor tudi vsako dejanje in
odločanje teži - po splošnem naziranju - k nekemu dobru; od tod tudi lepa oznaka, po kateri je 'dobro' smoter, h kateremu vse teži" (Aristotel v Stres, 1999:108).
SBZ0 sbz2 [
vodstva, skupnosti, organizacije]
več...
○ Praktiki, ki opravljajo vlogo managerja, bolj sodelujejo pri
odločanju vodstva.
○ Hipotezo sprejmemo in trdimo, da tisti praktiki, ki opravljajo vlogo managerja, bolj sodelujejo pri
odločanju vodstva.
○ Seveda pa javnosti, ki vplivajo na delovanje in
odločanje lokalnih skupnosti, ne prihajajo zgolj od zunaj.
○ povečati vključenost v
odločanje lokalne skupnosti
○ Zunanje javnosti organizacije sestavljajo vse tiste skupine, ki vplivajo na delovanje in
odločanje organizacije in obratno.
○ Odnosi z javnostmi tudi omogočajo, da organizacija svoje odločitve na pravi način in v pravi obliki posreduje v zunanje in notranje okolje ter s tem zagotavljajo razumevanje delovanja in
odločanja organizacije ter preprečujejo morebitne konflikte.
sbz0 pri SBZ5 [
sodelovanje, udeležba, podpora]
več...
○ Glede na jasne in naraščajoče sodobne trende širjenja pravic javnosti do dostopa do okoljskih in drugih informacij javnega značaja in njihovega sodelovanja pri
odločanju o okoljskih zadevah bodo morale organizacije vse bolj upoštevati stališča lokalnih skupnosti.
○ Poznavanje lokalnih virov in sodelovanje pri
odločanju o njihovi rabi je tudi pomemben vzvod za racionalnejše gospodarjenje z viri.
○ Politično komuniciranje pa je tudi sredstvo vladanih: državljani si prizadevajo za udeležbo pri političnem
odločanju, za relevantnost njihovega glasu v javnosti.
○ Ne moremo točno določiti, da je udeležba pri
odločanju bolj pomembna od morale ali fluktuacije delovne sile.
○ Strokovni sodelavci nudijo strokovno, podžupani pa politično podporo pri
odločanju in sprejemanju strateških usmeritev lokalne skupnosti.
○ Zikmund (1999, 4) pri samem pojasnjevanju pojma raziskovanje dodaja še njegovo najpomembnejšo funkcijo - podporo pri
odločanju.
[
svoboda]
več...
○ Poleg tega pa morajo imeti zaposleni več svobode pri
odločanju o vsem, kar je neposredno povezano s strankami in z graditvijo odnosa z njimi.
○ Pri pooblaščanju zaposlenih v delovnih postopkih slednje preoblikujemo tako, da delavcem zagotovimo več svobode pri
odločanju o tem, kako delo dokončati.
sbz0 v SBZ5 [
sodelovanje]
več...
○ V raziskavi iz leta 1991 ugotavljata, da je sodelovanje v
odločanju vodstva odločilnega pomena za zadovoljstvo praktikov na delu.
○ Na drugi strani opravljanje vloge tehnika ni povezano s sodelovanjem v
odločanju.
SBZ0 o sbz5 [
zadevi, rabi, izbiri, politiki, razvoju, vprašanju, okolju]
več...
○ Glede na jasne in naraščajoče sodobne trende širjenja pravic javnosti do dostopa do okoljskih in drugih informacij javnega značaja in njihovega sodelovanja pri
odločanju o okoljskih zadevah bodo morale organizacije vse bolj upoštevati stališča lokalnih skupnosti.
○ Občinski svet je najvišji organ
odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine.
○ Poznavanje lokalnih virov in sodelovanje pri
odločanju o njihovi rabi je tudi pomemben vzvod za racionalnejše gospodarjenje z viri.
○ zmanjša se odtujenost prebivalcev od upravljalskih struktur, poznavanje lokalnih virov in sodelovanje pri
odločanju o njihovi rabi prispeva k njihovi racionalnejši rabi
○ Ugotavljajo, da so destinacije z močnim, pozitivnim imidžem pogosteje vključene v
odločanje o izbiri turistične destinacije.
○ Ljudje na vrhu organizacijske hierarhije izvajajo neposreden vpliv na vloge drugih prek
odločanja o izbiri izdelka, tehnologiji in formalnih razdelitvah dela.
○ Pomembna, vendar pogosto prezrta odgovornost vladnih praktikov za odnose z javnostmi je tudi motiviranje državljanov za vključevanje v vladne aktivnosti, tudi v proces
odločanja o politiki.
○ Praktiki, ki opravljajo vlogo managerja, sodelujejo v dejavnostih, ki se nanašajo na svetovanje vodstvu o zadevah odnosov z javnostmi, obveščanje vodstva,
odločanje o komunikacijski politiki itd.
○ Za lažje razumevanje možnega razpona neformalnih oblik sodelovanja javnosti pri
odločanju o prostorskem razvoju v Tabeli 5 v nadaljevanju na kratko predstavljamo program sodelovanja javnosti, ki ga je Mestna občina Ljubljana (MOL) uporabila pri pripravi novega prostorskega plana.
○ Eden od ključnih namenov tako zastavljene vloge upravljalcev mest je (tudi) preseganje izključenosti določenih skupin prebivalcev iz
odločanja o razvoju njihovega prostora in doseganje stanja, v katerem bo upravljanje (vodenje) mest gonilna sila razvoja, ne pa njegova ovira in spodbujevalec odtujenosti.
○ Če je vodilni odnosov z javnostmi član vodilne skupine v organizaciji, ji lahko pomaga pri
odločanju o pomembnih vprašanjih s svojim razumevanjem družbenega okolja ter z opozarjanjem na nevarnosti in priložnosti, ki izhajajo iz posameznih odločitev.
○ Če želi občinski svet ugotoviti voljo občanov, pa lahko pred
odločanjem o posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti razpiše svetovalni referendum (za celotno občino ali za njen del).
○ Drugi steber Aarhuške konvencije zagotavlja sodelovanje javnosti pri
odločanju o okolju.
○ prost dostop do pravnih sredstev za varstvo pravic do obveščenosti in sodelovanje pri
odločanju o okolju ter za uveljavljanje širše okoljske zakonodaje
[
nakupu]
več...
○ Pri obravnavi končnih uporabnikov v pregledu okolja blagovne znamke v sedmem poglavju smo omenili, da porabniki pri
odločanju o nakupu redko uporabijo vse dostopne informacije o blagovni znamki.
○ Po drugi strani pa ima družbeno odgovorno ravnanje lahko tudi pozitivne posledice pri
odločanju o nakupu.
[
sponzoriranju]
več...
○ Centralizirana funkcija, ki v večini primerov še ni strateško zasnovana, prinaša predvsem priložnostna
odločanja o sponzoriranju dogodkov, štipendiranju dijakov in študentov ter pomoč organizacij pri načrtovanju in izvedbi različnih projektov v lokalni skupnosti.
○ Najti je torej treba konstantno pravo mero med obema skrajnostma, zato za doseganje in povečevanje družbene odgovornosti podjetij ne zadošča priložnostno
odločanje o sponzoriranju določenih projektov v lokalni skupnosti ali izplačevanju posebnih nagrad zaposlenim, temveč je treba program družbene odgovornosti zastaviti dolgoročno, strateško, predvsem pa na podlagi ugotovljenih potreb, pričakovanj, zahtev in značilnosti notranjega in zunanjega (ožjega in širšega) okolja.
SBZ0 v sbz5 [
parlamentu, občini, skupnosti, organizaciji, podjetju]
več...
○ Lobiranje sicer ni posebej zakonsko urejeno, prav tako niso dovolj jasno opredeljena etična pravil političnega
odločanja v parlamentu, pri političnih strankah, drugih vladnih, državnih in paradržavnih institucijah ter v podjetniškem sektorju.
○ Kot odločevalsko okolje si v teh primerih lahko predstavljamo na primer:
odločanje v parlamentu, dogajanje na borzi ter v bančniških in drugih finančnih krogih.
○ Slika 23: Lokalna demokracija -
odločanje v občini (po Zakonu o lokalni samoupravi)
○ Organizacijska struktura in
odločanje v občini
○ Za praktika odnosov z javnostmi oziroma odnosov z lokalnimi skupnostmi je pri načrtovanju in izvajanju komunikacijskih aktivnosti v mnogih primerih uporabno, če ne celo nujno tudi poznavanje pravnega vidika organiziranja, delovanja in
odločanja v lokalnih skupnostih.
○ Ker temelji sistem
odločanja v lokalnih skupnostih na demokratičnem načelu, kjer se večina strateških odločitev potrjuje na občinskem svetu, je potreba po soglasju in širšem odobravanju odločitev ključnega pomena za njihovo sprejetje ter njihovo izvedbo.
○ Znotraj organizacij ločimo linijsko in strokovno avtoriteto, avtoriteta
odločanja v organizaciji je lahko centralizirana ali decentralizirana.
○ Če pa želimo razumeti retoriko kot orodje strateškega
odločanja v organizacijah, se moramo obrniti nazaj h klasičnemu pojmovanju retorike kot argumentativnega diskurza.
○ Avtorja sta potrdila domnevo, da sta glavni oviri za učinkovito
odločanje v podjetjih časovna omejenost in struktura strateškega načrtovanja.
○ Splošno mnenje pa je bilo, da delo svetovalcev v praksi precej odstopa od te opredelitve, saj nekateri ne morejo sodelovati pri strateškem
odločanju v podjetjih, drugi pa opravljajo naloge trženjskega komuniciranja.
[
odnosih z javnostmi]
več...
○ Ti praktiki svetujejo vodstvu pri reševanju problemov v odnosih z javnostmi, spodbujajo sodelovanje vodstva pri odločanju o pomembnih zadevah v odnosih z javnostmi.
○ Osnove
odločanja v odnosih z javnostmi
SBZ0 na sbz5 [
podlagi, ravni, področju]
več...
○ V splošnem pomeni poslovno
odločanje na podlagi etičnih vrednot, zakonodaje, spoštovanja človekovih pravic in naravnega okolja.
○ Prostorski načrtovalec je v vsakem primeru zavezan tem pravilom in strokovni etiki ravnanja s prostorom ter strokovnemu
odločanju na podlagi argumentov.
○ Nova generacija bolje izobraženih svetovalcev že prihaja na prizorišče, kjer bo odločno utemeljevala razloge za to, da odnosi z javnostmi dobijo besedo pri
odločanju na najvišji ravni.
○ Z vidika drugih, osrednjih poslovnih funkcij organizacije so bili takšni odnosi z lokalno skupnostjo sorazmerno postranskega pomena, vsaj kar zadeva organiziranost in moč
odločanja na najvišjih ravneh v organizaciji.
○ Bistvene spremembe funkcije odnosov z lokalnimi skupnostmi v podjetju se tako nanašajo predvsem na njeno strateško umeščenost, profesionalizacijo dela, demokratizacijo procesov
odločanja na tem področju in povečano odgovornost za sprejete odločitve.
○ Program participacije javnosti je v procesu
odločanja na področju okoljskih in prostorskih zadev (prostorskega planiranja in nasploh na področju kakršnih koli posegov v prostor) eden pomembnejših segmentov celovite strategije odnosov z javnostmi.
gbz pri SBZ5 [
sodelovati, pomagati]
več...
○ Praktiki, ki opravljajo vlogo managerja, bolj sodelujejo pri
odločanju vodstva.
○ Se pravi, da praktiki, ki opravljajo vlogo tehnika, manj sodelujejo pri
odločanju vodstva.
○ V nadaljevanju knjige boste našli informacije, ki bi vam morale pomagati pri
odločanju glede te izbire.
○ Toda za praktike odnosov z javnostmi nimamo nikakršnih pravil, ki bi nam pomagala pri
odločanju.
sbz0 za SBZ4 [
osnova, postopek]
več...
○ Analize so osnova za
odločanje, hkrati pa dokaz za učinkovitost pri strateških operacijah na področju komuniciranja.
○ Poudariti je treba, da takšni rezultati, ki so povsem subjektivne narave, ne morejo biti osnova za nadaljnje
odločanje in sprejemanje korektivnih akcij.
○ Upravljavec odnosov z javnostmi mora, tako kot katerikoli drugi upravljavec, postaviti postopke za
odločanje in prepoznati možno odločitev, ko do nje pride.
○ Manager, ki upravlja z odnosi z javnostmi mora podobno kot kateri koli drugi manager postaviti postopke za
odločanje, vendar pa mora upoštevati, da se lahko zgodijo tudi nepredvidene situacije, ki terjajo nove, kreativne rešitve.
sbz0 v SBZ4 [
vključenost, vključevanje]
več...
○ Pravi, da če pogledamo obstoječe stanje, so v večini podjetij aktivnosti teh šestih skupin izolirane znotraj posamezne poslovne enote, z različnimi načini poročanja in vključenostjo v korporativno
odločanje.
○ Pri iskanju primerne lokacije za odlagališče NSRAO so kršili temeljne pravice ljudi, živečih na potencialno primernih območjih: obveščenost, vključenost v
odločanje o stvareh, ki jih neposredno zadevajo, nedotakljivost lastnine.
○ Značilnosti slednje, odlične kulture so skupne vrednote zaposlenih; skupinsko delo, vključevanje v
odločanje, odprtost za nove zamisli.
○ kako igranje vlog vpliva na praktikovo vključevanje v
odločanje (Broom in Dozier leta 1986)
gbz na SBZ4 [
vplivati]
več...
○ Na osnovi intervjujev smo identificirali 5 ključnih notranjih in 12 ključnih zunanjih javnosti, ki po mnenju vprašanih pomembno vplivajo na
odločanje in s katerimi poteka največ komunikacij.
○ Politična ideologija je tesno povezana z ekonomskim razvojem, ker politični pogoji vplivajo na ekonomsko
odločanje v vsaki državi, in obratno.
pbz0 v SBZ4 [
vključen]
več...
○ Učinkoviti strategi odnosov z javnostmi so vključeni v organizacijsko
odločanje (glej 4. poglavje).
○ Ugotavljajo, da so destinacije z močnim, pozitivnim imidžem pogosteje vključene v
odločanje o izbiri turistične destinacije.
→
lokalni odločevalec →
odločati se →
odločevalec →
odločevalski proces →
odločevalsko okolje →
politično odločanje →
poslovno odločanje →
soodločanje →
stateško odločanje
Gigafida
,
KoRP