podkupovánje♦
Jemanje podkupnine (pasivno podkupovanje) in dajanje podkupnine (aktivno podkupovanje). Jemanje podkupnine je dejanje uradne osebe, ki zase ali za koga drugega zahteva ali sprejme korist, obljubo ali ponudbo take koristi, da bi opravila (uradno) dejanje, ki ga ne bi smela opraviti, ali da ne bi opravila dejanja, ki bi ga morala oz. smela opraviti, ali da bi kako drugače zlorabila svoj položaj. Na drugi strani je dajanje podkupnine dejanje osebe, ki uradni osebi obljubi, ponudi ali da kakšno korist zanj ali koga drugega, da bi uradna oseba opravila (uradno) dejanje, ki ga ne bi smela opraviti, ali da ne bi opravila dejanja, ki bi ga morala oz. smela opraviti ali da bi kako drugače zlorabila svoj položaj. V obeh primerih gre za dvosmeren odnos, pri katerem sta kršeni integriteta in etika ter ogrožena neodvisnost in odgovorno delovanje.
Daljša razlaga:
več...V odnosih z javnostmi je mogoč problem dajanja podkupnine medijem z namenom večanja obsega ali naklonjenosti medijske pokritosti in medijske pozornosti ali z namenom preprečitve objave določene informacije; lahko pa gre za dajanje podkupnine medijev z namenom pridobitve določene (zaupne, poslovne) informacije. Kodeks poklicnega ravnanja in Kodeks etike Slovenskega društva za odnose z javnostmi se v več določbah nanašata na vprašanja podkupovanja: poklicni svetovalec za odnose z javnostmi svojemu naročniku ali delodajalcu ne sme priporočiti nobenega posla ali organizacije, od katere bi imel sam finančni, komercialni ali kakšen drug interes, ne da bi pred tem razkril ta interes; plačilo za svoje storitve lahko sprejme samo v obliki plače ali honorarja; za svoje storitve za naročnika ali delodajalca ne bo prejel nobenega plačila od tretje osebe; mora se vzdržati vsakega ravnanja, ki bi lahko škodilo ugledu poklica svetovalca za odnose z javnostmi.
Kodeks slovenskih novinarjev iz leta 2010 navaja, da se mora novinar izogibati plačevanju informacij, prvotni Kodeks novinarjev Republike Slovenije iz leta 1991 pa je v Smernici 6.3 določal, da je sprejemanje podkupnine nezdružljivo z novinarskim kodeksom.
Jemanje in dajanje podkupnine sta po Kazenskem zakoniku Republike Slovenije kaznivi dejanji. Obe dejanji sta moralno in etično zavržni. Kot v ostalih panogah, tudi v odnosih z javnostmi prejemanje podkupnine pomeni zasledovanje osebnega interesa, namesto zasledovanja javnega ali organizacijskega interesa.
Podkupovanje je treba ločiti od plačane objave, pri kateri gre za pogodbeno razmerje med naročnikom in medijem. Listina o nedopustnosti prikritega oglaševanja in zlorabe novinarskega prostora navaja, da je vsaka plačana objava v medijih oglas, ki mora biti objavljen tako, da je bralcu, gledalcu ali poslušalcu prepoznaven kot oglas. Objave, ki bi z dejanjem plačila dejansko bile oglas, pri bralcu, poslušalcu ali gledalcu pa bi vzbujale vtis, da gre za uredniške objave oz. delo novinarjev in uredništva, niso dopustne.
Angleško: corruption, bribery
● V kontinentalni Evropi je lobiranje potekalo doslej predvsem s povezovanjem političnih in gospodarskih ukrepov v paradržavnih ustanovah, kot so razne gospodarske zbornice in združenja, ter preko strank in njihovih gospodarskih forumov. Na splošno je bila ta oblika lobiranja manj pregledna in redno jo pretresajo škandali z razkritji podkupovanja in drugih oblik nezakonitega pridobivanja premoženjske ali drugačne koristi.
● V večini kodeksov je napisan tudi del o podkupovanju. Zapisano je, da predstavnik odnosov z javnostmi ne sme sprejemati daril, plačil, popustov ali provizij od tretje osebe, razen če je tako dogovorjeno z naročnikom oziroma po predstavitvi vseh dejstev in ob jasno izraženem dovoljenju.
Gigafida
,
KoRP