profesíja♦♦
Poklic, ki je dosegel svoje mesto in status v družbeni delitvi dela. Pripadniki neke profesije obvladujejo visoko zahtevna znanja in izkušnje, se redno in dolgo usposabljajo. Oblikujejo profesionalno organizacijo, ki nadzoruje vstop v poklic in izvaja profesionalni nadzor nad stroko. Delovanje pripadnikov profesije zaznamujejo profesionalna kultura, strokovni jezik in profesionalna etika. Položaj profesije uravnava država.
Daljša razlaga:
več...Zdravnik, odvetnik in duhovnik veljajo za tradicionalne predstavnike uveljavljenih profesij. Po vzorih razvoja profesij zdravnika in odvetnika so se zgledovali mnogi poklici.
Večina današnjih poklicev izkazuje mnoge značilnosti zrelih profesij, a statusa profesije še niso dosegle. Teoretiki ločijo med poklici, ki si prizadevajo doseči status profesije, tri profesionalne kategorije: nove profesije (npr. menedžement), kvazi profesije (odnosi z javnostmi, oglaševanje), profesije v nastajanju (učitelji, novinarji, medicinske sestre itd.). Slednje imenujejo "polprofesije", tj. poklice s še neizoblikovano profesionalno fiziognomijo.
Odnosi z javnostmi so mlad poklic, ki še ni dosegel statusa profesije, čeprav izpolnjuje nekatere profesionalne kriterije. Teoretiki trdijo, da poklicu manjka standardizirano izobraževanje, obvezen certifikat za vse praktike, izraženo delovanje v javno dobro in učinkovita samoregulacija.
Angleško: profession
● Kasneje je Grunig razumevanje modelov dopolnil tako, da je modela tiskovnega predstavništva in javnega informiranja izločil iz
profesije odnosov z javnostmi.
● Ko kdo govori o odnosih z javnostmi, se nanaša na
profesijo, ki uporablja lastne metodologije in tehnike za upravljanje korporativnih komunikacij, celoto komunikacijskih potreb podjetja ali organizacije.
sbz0 SBZ2
[status, temelj, etika, ugled, razvoj, vrednota, vloga] več...
○ Nekateri pravijo, da težje kot je izobraževanje, višji je status
profesije.
○ Že od začetkov dejavnosti si praktiki odnosov z javnostmi prizadevajo, da bi področje pridobilo status
profesije.
○ Kot moralni in etični temelj
profesije poudarja graditev in ohranjanje medsebojno koristnih odnosov.
○ Med strokovnjaki obstaja splošno strinjanje, da je komuniciranje (tako množično kot medosebno) temelj
profesije odnosov z javnostmi.
○ Dejstvo je, da številnih vprašanj informacijske družbe ni in ne bo mogoče urejati z zakoni, normativno, zato se v ospredje legitimno prebijajo teme povezane s samoregulacijo, etiko
profesij, osebno in družbeno odgovornostjo.
○ V svojih odnosih z drugimi profesijami ali področji družbenega komuniciranja mora praktik odnosov z javnostmi spoštovati pravila in prakse teh profesij ali poklicev, če se ta skladajo z etiko njegove
profesije.
○ Praktik odnosov z javnostmi mora delovati tako, da ne škodi ugledu svoje
profesije.
○ Za ugled
profesije je odgovoren vsak predstavnik posebej, zatorej ne sme delovati tako, da bi zmanjševal njen ugled.
○ Mednarodno združenje za odnose z javnostmi (IPRA) občasno izdaja poročila o najpomembnejših vprašanjih razvoja
profesije, kot so etika, raziskovanje, izobraževanje itd.
○ razvoj
profesije odnosov z javnostmi v Sloveniji s spodbujanjem strokovnjakov s tega področja k pisanju prispevkov
○ Služenje javnemu interesu je namreč pomembna vrednota obstoječih
profesij (Bivins, 1993: 117-118).
○ članstvo v strokovnih združenjih - omogoča stike z ostalimi strokovnjaki s področja in zagotavlja spoštovanje vrednot
profesije, ki jih je združenje postavilo
○ Odnosi z javnostmi imajo upravljalsko vlogo, poudarjena je tudi moralna in etična vloga
profesije.
○ J. (Jerry) Dalton ml. pravi: 'Načrtani sestanek v Phoenixu in nedavni arizonski poraz pobude o dnevu Martina Luthra Kinga kot o plačanem državnem prazniku delujeta na Prso kot katalizator - ponovno bo treba preučiti vlogo naše
profesije pri lažji vpeljavi sprememb.'
[
član]
več...
○ Tudi ameriški model predvideva najmanj pet let dela na področju odnosov z javnostmi, preden bi si posameznik pridobil status profesionalca, polnopravnega člana
profesije odnosov z javnostmi.
○ Istočasno pa sta ugotovila, da "večina praktikov (v ZDA) ni bila izpostavljena delovanju te infrastrukture in zato niso člani
profesije".
pbz0 SBZ0 [
resnična, prava]
več...
○ Ko bo večina praktikov dosegla profesionalni status, bodo odnosi z javnostmi resnična
profesija (Grunig in Hunt, 1984: 82).
○ Če primerjamo novinarstvo z bolj tradicionalnimi in "resničnimi"
profesijami, npr. medicino ali pravom, ga lahko označimo kvečjemu za semi-profesijo - predvsem zaradi odsotnosti avtonomije (Splichal, 1988: 621).
○ Toda da bi lahko odnosi z javnostmi postali prava
profesija, potrebujejo splošni in ne lokalni korpus znanja.
○ Za pravo
profesijo je potrebno izobraževanje in tehnične veščine, ki se tam pridobijo.
[
tradicionalna, znanstvena]
več...
○ V zadnjem stoletju so bile tradicionalnim dodane nove
profesije kot so arhitektura, farmacija, izobraževanje in druge.
○ Če primerjamo novinarstvo z bolj tradicionalnimi in "resničnimi"
profesijami, npr. medicino ali pravom, ga lahko označimo kvečjemu za semi-profesijo - predvsem zaradi odsotnosti avtonomije (Splichal, 1988: 621).
○ Znanost sledi predvsem nenapisanim etičnim načelom, oblikovala pa sta se dva temeljna pogleda na znanstveno
profesijo.
○ Razlog je v tem, da je posebnost znanstvene
profesije v visoki stopnji negotovosti, kar zadeva cilje raziskovanja, poleg tega pa je vse izpostavljeno stalnemu iskanju novitet (Mali 2002: 78).
[
nova]
več...
○ V zadnjem stoletju so bile tradicionalnim dodane nove
profesije kot so arhitektura, farmacija, izobraževanje in druge.
○ Odnosi z javnostmi so nova
profesija ne le pri nas, temveč tudi v svetu.
SBZ0 kot sbz0 [
priznan]
več...
○ Da bi določen poklic bil obravnavan in priznan kot
profesija, obstajajo določene karakteristike oziroma lastnosti, ki jih mora poklic imeti.
○ Danes so odnosi z javnostmi v Veliki Britaniji priznani kot
profesija.
SBZ0 in/ali sbz0 [
poklic, družba]
več...
○ Etični kodeks v različnih poklicih ali
profesijah se izkazuje kot dobrodošel in celo potreben pravilnik k dekalogu.
○ Delovne aktivnosti posameznikov delimo na
profesije in poklice.
○ Po sedmih letih od ustanovitve Slovenskega društva za odnose z javnostmi PRSS, smo si zdaj najbrž tudi sami edini, da nismo imuni pred pastmi razvoja sodobne komunikacijske družbe in
profesije odnosov z javnostmi.
○ Seib in Fitzpatrickova (1995: 16-18) navajata 5 kategorij dolžnosti: do sebe, naročnikove organizacije, svojega službodajalca,
profesije in družbe; prvo mesto ima zvestoba naročniku.
→
profesionalec →
profesionalizacija →
profesionalizirati →
profesionalna etika →
profesionalni standard →
profesionalnost
Gigafida
,
KoRP
Dostopnost