retórika♦
Umetnost in veščina prepričljivega govornega nastopanja ter pisnega izražanja.
Daljša razlaga:
več...Izraz retorika izhaja iz gr. rhema 'beseda', rhetor 'besednik', rhetorike tekhne 'veščina oz. umetnost retorike'.
Govorništvo izhaja iz družb ustnega izročila, v katerih je bilo govorno nastopanje edini način reševanja javnih zadev, kar kažeta homerska epa in zgodnja grška zgodovina, v kateri najdemo v vseh ključnih fazah govore, prek katerih se ključni akterji soočajo in pogajajo. Klasična retorika, ki tvori identiteto sodobne retorike, se je razvila v antični Grčiji in Rimu. Znameniti govorniki so bili Gorgija, Demosten, Periklej in Ciceron, elemente retorične veščine pa so opredelili Aristotel, Ciceron in Kvintiljan. Aristotel je postavil idejne temelje retorične veščine, rimska retorika pa je grške ideje sistematizirala.
Ciceron uteleša integracijo vseh retoričnih veščin in znanj, saj je bil vrhunski govornik. Nastopal je kot državnik in advokat, napisal pa je vrsto ključnih del retorične doktrine, posebej pomembni sta De inventione (O odkrivanju) in De Oratore (O govorniku). V rimski retoriki, ki jo je najbolj podrobno predstavlja Kvintiljanova Institutio oratoria (Šola govorništva), so razvili sistem petih kanonov, od katerih so najpomembnejši prvi trije: prvi, inventio (odkrivanje), opredeljuje strategije prepričevanja (etos, patos, logos) in teorijo argumentacije, drugi, dispositio (zgradba), teorijo klasične, sedemdelne kompozicije govora, tretji, elocutio (stilistika), načela stilistično dovršenega ubesedenja govora in sistem retoričnih figur. Zadnja dva kanona sta namenjena izvedbi, memoria (spomin), ki vključuje tehnike pomnjenja, in actio (izvedba), ki opredeljuje rabo glasu, mimike in gestikulacije.
Sodobna retorika je klasično retoriko vključila v omrežje interdisciplinarnih povezav sodobne humanistike in družboslovja ter razvila številne sodobne teorije klasičnih retoričnih področij, npr. teorijo argumentacije, kompozicije in stilistike. Hkrati se sodobna retorika povezuje z »jezikovnim obratom« sodobne humanistiki in družboslovja, to je z usmeritvijo na tekst in diskurz kot osrednji del analize. Pomembni teoretiki sodobne retorike so K. Burke, S. Toulmin in Ch. Perelman, s področjem odnosov z javnostmi pa so retoriko povezali G. Cheney, R. Heath in E. Toth. (Razlago napisal A. Škerlep.)
Angleško: rethoric
● Organizacijsko komuniciranje je nastalo z združevanjem tradicij javnega nastopanja in
retorike, šole 'govornega komuniciranja' z novo nastajajočimi družbenimi vedami, predvsem družboslovnim proučevanjem komuniciranja, torej komunikologijo.
● Njegova dela o
retoriki - umetnosti vplivanja na druge prek govorjene besede - so se razvila skupaj z vzponom demokracije v antični Grčiji in imajo še vedno velik vpliv.
sbz0 SBZ2
[pojmovanje, razumevanje, teorija, pomen] več...
○ Predstavi ozko in široko pojmovanje
retorike, pri čemer se prvo usmerja na prepričevalni in argumentativni diskurz, drugo pa na vse vrste diskurza.
○ Obstajata dve konkurenčni pojmovanji
retorike, ozko in široko pojmovanje.
○ Tu smo ga predstavili zato, ker osvetljuje temeljni mehanizem argumentativnega diskurza, ki je ključen za razumevanje "epistemične
retorike".
○ Ozko razumevanje
retorike je najbolj vplivno obdelal Aristotel v znameniti knjigi o retoriki, kjer je zapisal, da je retorika "sposobnost, da v vsakem primeru uvidimo vsa dostopna sredstva prepričevanja" (Aristotel 1991, 36).
○ Njemu "postmoderna teorija
retorike ponuja močno in prepričljivo teorijo, s katero se lahko konceptualizira teorija odnosov z javnostmi in poslovne etike" (1989: 121).
○ Sodobna teorija "epistemične
retorike" zastopa stališče, da je v kontingentnem družbenem svetu "resnico" spornih vprašanj mogoče spoznati le prek argumentativnega dialoga, tako da je "resnična vednost" proizvod retoričnega spopada, ne pa nekaj, kar je dano že vnaprej kot nekaj na sebi "objektivnega".
○ V pogostosti sodobne rabe izraza retorika je ta temeljni "tehnični" pomen
retorike kot proizvodne veščine često izgubljen.
○ Toda bilo bi zgrešeno zožiti pomen
retorike za diskurz odnosov z javnostmi zgolj na teoretsko obdelavo tehnik odnosov z javnostmi, saj so slednje običajno razumeljene kot veščina t.i. komunikacijskih tehnikov, ki začenjajo svojo kariero z rutinskim pisanjem sporočil za javnost itd., medtem kot se strokovnjaki višjega ranga ukvarjajo predsvsem z načrtovanjem strategij in s svetovanjem vodilnemu managementu.
pbz0 SBZ0 [
epistemična, klasična]
več...
○ Tu smo ga predstavili zato, ker osvetljuje temeljni mehanizem argumentativnega diskurza, ki je ključen za razumevanje "epistemične
retorike".
○ Sodobna teorija "epistemične
retorike" zastopa stališče, da je v kontingentnem družbenem svetu "resnico" spornih vprašanj mogoče spoznati le prek argumentativnega dialoga, tako da je "resnična vednost" proizvod retoričnega spopada, ne pa nekaj, kar je dano že vnaprej kot nekaj na sebi "objektivnega".
○ Da bi lahko učinkovito upravljali z institucionalnim diskurzom v situacijah, ki so često zaznamovane z konflikti in polemikami, morajo strokovnjaki obvladovati številne komunikacijske veščine, kar kaže na povezanost med prakso odnosov z javnostmi in prakso klasične
retorike.
○ V svojem najpomembnejšem delu, v prvem kanonu, v t.i. inventio, se klasična
retorika ukvarja z vprašanjem, kako razviti učinkovite argumente.
sbz0 kot SBZ0 [
veščina, diskurz]
več...
○ V pogostosti sodobne rabe izraza retorika je ta temeljni "tehnični" pomen
retorike kot proizvodne veščine često izgubljen.
○ V osemnajstem stoletju je Campbell definiral
retoriko kot " veščino, s katero je diskurz prilagojen svojem smotru", to definicijo pa je v dvajsetem stoletju dobesedno ponovil tudi znameniti literarni kritik I.
○ V drugem delu se članek usmeri na prikaz ozkega pojmovanja
retorike kot prepričevalnega argumentativnega diskurza in razvije tezo, da morajo biti ključne managerske odločitve argumentativno upravičene v institucionalnem diskurzu.
○ Če pa želimo razumeti retoriko kot orodje strateškega odločanja v organizacijah, se moramo obrniti nazaj h klasičnemu pojmovanju
retorike kot argumentativnega diskurza.
SBZ1 gbz [
se ukvarja]
več...
○ Posebno (starodavno) področje
retorika se ukvarja prav s pojmom komuniciranja - kako, kje, kdaj, zakaj in na kakšen način komunicirati.
○ V svojem najpomembnejšem delu, v prvem kanonu, v t.i. inventio, se klasična
retorika ukvarja z vprašanjem, kako razviti učinkovite argumente.
gbz SBZ4 [
definirati]
več...
○ V osemnajstem stoletju je Campbell definiral
retoriko kot "veščino, s katero je diskurz prilagojen svojem smotru"
○ Cicero v znamenitem spisu De Oratore definira
retoriko kot veščino "dobrega govorjenja, to pomeni, govorjenja z znanjem, veščostjo in pretanjenostjo" (Cicero 1988, 201).
→
javni nastop →
pisno komuniciranje
Gigafida
,
KoRP
Dostopnost