semiótika♦
Znanstvena disciplina, ki se ukvarja s proučevanjem znakov, procesov označevanja in znakovnih sistemov.
Daljša razlaga:
več...Izraz semiotika izhaja iz gr. seme, semeion 'znak'.
Semiotika je interdisciplinarno področje, ki je povezano s humanistiko (jezikoslovjem, filozofijo, estetiko, umetniško kritiko), družboslovjem (komunikologijo, kulturologijo, raziskovanjem organizacij), v zadnjih desetletjih pa vse bolj tudi z naravoslovjem (biologijo, računalniško znanostjo, matematiko).
Korenine proučevanja znakov sežejo tako v antično kot v novoveško filozofijo in jezikoslovje, najpomembnejše ideje, na katerih sloni sodobna semiotika, pa sta na prelomu iz 19. v 20. st. razvila švicarski jezikoslovec F. de Saussure in ameriški filozof Ch. S. Peirce.
Posebej ploden je bil razvoj semiotike v drugi polovici 20. st., ko se je iz Saussurjevega jezikoslovja razvil nov trend v filozofiji in znanosti, imenovan strukturalizem, kasneje poststrukturalizem, ki je ključni miselni motiv t. i. postmodernega mišljenja; najpomembnejši avtorji so R. Jakobson, C. Levi-Strauss, R. Barthes, J. Derrida, M. Foucault in J. Lacan. Drugi trend v sodobni semiotiki predstavljajo avtorji, ki se navezujejo na delo Ch. S. Peircea, avtorji, kot so Ch. Morris, Th. Sebeok in U. Eco, ki so semiotiko bolj povezovali z znanostjo in logiko.
Morris je sredi 20. st. definiral semiotiko s tremi razsežnostmi: semantiko (analizira pomen znakov), sintakso (analizira način povezovanja znakov), pragmatiko (analizira rabo znakov v konkretnih situacijah). V zadnjih desetletjih se je zelo razvila pragmatika, in to kot samostojna disciplina - širše jo lahko razumemo kot analizo diskurza. Prednost semiotike pred jezikoslovjem in filozofijo je v tem, da se ukvarja z znaki in znakovnimi sistemi (kodi) na sploh, kar pomeni, da poleg človeške govorice, ki ima v človeškem komuniciranju sicer privilegirano mesto, proučuje tudi druge znakovne sisteme, npr. neverbalno komuniciranje, tehnične kode, estetske kode, znanstvene kode, vizualno komuniciranje, kombinirane medijske kode (tisk, film, radio, televizija in novi digitalni mediji), kode marketinškega komuniciranja (logotip, celostna podoba, oglaševalsko sporočanje itd.) ter razne družbene kode, kot so moda, rituali, protokoli, igre itd.
Semiotika se je po letu 2000 začela ukvarjati s problemom reprezentacij, ki vključujejo več različnih kodov hkrati, npr. spletne strani, kar označuje z izrazom multimodalnost. Pristop, ki omogoča interpretacijo pomena različnih kodov, je aktualen zaradi hitrega razvoja različnih medijev. (Razlago napisal A. Škerlep.)
Angleško: semiotics
● Semiotika trdi, da občinstvo "dešifrira" podobe in besede v skladu z osebnimi, kulturnimi ali družbenimi izkušnjami, da dobijo svoj lastni sporočilni pomen.
● Vpliv
semiotike je spodbudil analizo recepcije medijskih učinkov, pri kateri se pomen "izoblikuje" šele pri bralcu ali gledalcu.
→ znak
Gigafida
,
KoRP
Dostopnost