civílna drúžba♦
Del družbe, ki ni del vlade ali gospodarstva.
Angleško: civil society
● Vzemimo primer interesnih skupin oziroma nasploh pobud civilne družbe (ki jih v tem kontekstu obravnavamo kot organizacije oziroma institucije): te se praviloma rekrutirajo iz vrst splošne, laične javnosti, zato velja zanje splošno mnenje, da jim primanjkuje specialističnega znanja o področju, na katerem delujejo. Zato lahko tiste institucije civilne družbe, ki v svoje vrste vključijo (ali iz svojih vrst izobrazijo) strokovnjake, s tem bistveno vplivajo na izboljšanje zaupanja javnosti do njih.
● Sfera civilne družbe (nevladne neprofitne organizacije) tako zavzema vmesni družbeni prostor, se pravi prostor med sfero trga, države in skupnosti.
pbz0 SBZ0
[neorganizirana] več...
○ Neorganizirana civilna družba (posamezniki, posebej ženske nad 35 let) - Predvideno je bilo, da bo ta skupina sodelovala z donacijo in zbrala približno 36 odstotkov vseh sredstev.
sbz0 in/ali SBZ0 [
politična]
več...
○ V recipročnem odnosu komuniciranja, ki ga zahteva sodobni svet, avtor vidi jedro odnosov z javnostmi, priznava pa, da je praktik odnosov z javnostmi pri uresničevanju interesov in ciljev razpet med interese svojega "gospodarja" in avtonomnostjo, med medijske institucije, pravico javnosti, politične in civilne družbe do nadzora ter družbeno odgovornostjo.
○ Tako je mediator (komunikator) pri uresničevanju interesov in ciljev razpet med interesi svojega "gospodarja" (kdo ga nima?), avtonomnostjo medijskih institucij, pravico javnosti, politične in civilne družbe do nadzora in družbeno odgovornostjo.
sbz0 SBZ2 [
iniciativa, podpora, potreba, interes]
več...
○ Kot zainteresirane stranke se lahko pojavljajo vlada, agencije, korporacije in interesne skupine, sindikati, mediji, znanstveniki, strokovne organizacije, iniciative civilne družbe in posamezni državljani.
○ aktivnosti drugih državnih ustanov in odločevalcev, strokovne javnosti, gospodarskih družb, iniciativ civilne družbe, mnenjskih voditeljev itd., ki se ne/posredno nanašajo na projekt izgradnje odlagališča NSRAO
○ Odnosi z državnimi institucijami: na tem področju obstaja cela vrsta akterjev - svobodni lobisti, specialistične lobistične agencije, posebna interesna združenja, ki so trajne organizacije za uveljavljanje določenega interesa, ad hoc lobiji, ki jih tvorijo začasne koalicije za neko javno zadevo zainteresiranih organizacij in združenj ter grass roots support, ki nudi podporo civilne družbe interesnim skupinam na način demonstracij, pisem bralcev ali osebnih kontaktov s političnimi predstavniki (Škerlep, 1998).
○ Na področju odnosov z državnimi institucijami obstaja cela vrsta akterjev: svobodni lobisti, specialistične lobistične agencije, posebna interesna združenja, ki so trajne organizacije za uveljavljanje določenega interesa (npr. združenja upokojencev, zdravnikov, kmetovalcev itd.), ad hoc lobiji, ki jih tvorijo začasne koalicije za neko javno zadevo zainteresiranih organizacij in združenj, ter grass roots support, ki nudi podporo civilne družbe interesnim skupinam na način demonstracij, pisem bralcev ali osebnih kontaktov s političnimi predstavniki.
○ Profesionalna etika je posebna potreba razvite civilne družbe (Trstenjak, 1996: 12).
○ Oblast parlamenta naj bi predstavljala družbeni red, v katerem je odpravljeno iracionalno gospostvo oblasti, saj so v parlamentu prek rezoniranja v politični javnosti posredovane potrebe civilne družbe (Škerlep, 1989).
○ Lobiranje je zaradi vpetosti neprofitnega sektorja med ekonomskimi in neekonomskimi kriteriji poslovanja, med javnimi in privatnimi interesi ter formalnimi in neformalnimi zastopniki njegovih interesov, še posebej pomemben mehanizem izražanja in uveljavljanja interesov civilne družbe v političnih institucijah slovenske države.
○ To razumevanje, ki izhaja že iz obdobij antične atenske demokracije in rimske republike, se je ponovno aktualiziralo v 18. stoletju v dobi razsvetljenstva, ko je razsvetljena meščanska javnost v meščanskih revolucijah zrušila fevdalni red in ga nadomestila s sodobnimi reprezentativnimi demokracijami: v tem razumevanju predstavlja državna oblast "vladavino ljudstva", v okviru katerih javne diskusije, okrog katerih se oblikuje javno mnenje, posredujejo interese civilne družbe izvoljenim političnim predstavnikom (Habermas 1962), ki naj jih udejanjijo v svojem političnem odločanju.
[
član, del]
več...
○ Kroženje javnih sporočil mora zagotoviti zadostno vključitev članov civilne družbe v javne komunikacijske procese.
○ Iz vidika posamične organizacije je mogoče osnovno strategijo vplivanja na državne institucije poenostavljeno prikazati v naslednjih fazah: organizacija s pomočjo issues management zgodaj zazna proces sprejemanja neke zakonske ali administrativne odločitve, ki je zanjo relevantna (ali odsotnost sprejemanja odločitve, za katero je sama zainteresirana), napravi strokovno analizo problema, vzpostavi koalicijo z drugimi organizacijami, za katero je ta problem relevanten, pridobi grass roots support zainteresiranih članov civilne družbe, neposredno ali z najetjem specializiranih lobistov kontaktira udeležence političnega procesa in jim predstavi svoj interes, pri čemer pa je učinkovitost in legitimnost uveljavjanja interesa odvisna od podprtosti s strokovno analizo alternativnih zakonskih ali administrativnih rešitev.
○ Center naj bi s svojim delovanjem prispeval, da bodo nevladne organizacije kot pomemben del civilne družbe v Sloveniji uspešneje izvajale svoje vloge in uresničevale svoje poslanstvo.
○ Ta občutljivost pa je kasneje precej usahnila zlasti pri tistih nekdanjih delih civilne družbe, ki so se prelevili v politično elito.
[
institucija, organizacija]
več...
○ Zato lahko tiste institucije civilne družbe, ki v svoje vrste vključijo (ali iz svojih vrst izobrazijo) strokovnjake, s tem bistveno vplivajo na izboljšanje zaupanja javnosti do njih.
○ Na podlagi študije Petersa et al. (1997) lahko torej sklepamo, da lahko gospodarske institucije na zaupanje javnosti do njih vplivajo predvsem s poudarjanjem svoje skrbnosti in zavzetosti, institucije civilne družbe s poudarjanjem svoje strokovnosti, vladne institucije pa s poudarjanjem svoje predanosti služenju državljanom.
○ Naloga usklajevanja interesov ni preprosta, če upoštevamo, da so med omenjenimi tako različne organizacije, kot so vladni uradi, okoljevarstvene skupine, gospodarske zbornice, trgovinske organizacije in organizacije civilne družbe.
○ Nezaupanje doživljajo vse kampanje, ne glede ali jih pripravljajo politiki, državni uradniki, javne agencije, korporacije, sindikati, agrarna združenja ali organizacije civilne družbe.
Gigafida
,
KoRP
Dostopnost